Jedro

Tožena stranka je dodelila tožnici zemljišče oziroma parcelo, ki v zemljiškem katastru ni evidentirana in za katero v upravnih spisih tudi ni dovolj podatkov, ki so potrebni za evidentiranje novo nastale parcele v zemljiškem katastru. Ker je po 89. členu ZKZ predvideno izključno dodeljevanje zemljišč iz komasacijskega sklada, za dodeljeno parcelo pa ni dovolj podatkov, potrebnih za njeno evidentiranje v zemljiškem katastru, in o tem, da tožena stranka z njo razpolaga, ostaja po presoji sodišče dejansko stanje v tem bistvenem delu nepopolno ugotovljeno.

Izrek

1. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. … z dne 15.05.2007 se odpravi in se zadeva vrne upravnemu organu, ki je to odločbo izdal, v ponoven postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega upravnega spora v znesku 420,00 EUR, v roku 15 dni po prejemu te sodbe.

Obrazložitev

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je kot drugostopenjski upravni organ, v postopku, ponovljenem na podlagi sodbe tukajšnjega sodišča opr. št. ... z dne 11.4.2003, ugodilo pritožbi tožnice in prvostopenjsko odločbo Upravne enote Ajdovščina, št. ... z dne 16.8.1999, izkaz št. ..., spremenilo v delu, ki se nanaša na zemljišča, dodeljena iz komasacijskega sklada tako, da se tožnici dodeli iz komasacijskega sklada parc. št. 1811 in parc. št. 1813/1, obe k.o. A. (1. točka), odločilo, da znaša razlika med vloženo in dodeljeno vrednostjo 36.467 cenilnih enot v korist tožnice, zato je tožnica dolžna vplačati 984,61 EUR v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe (2. točka), odpravilo izrek prvostopenjske odločbe v delu, ki se glasi „ta odločba nadomešča 1. točko izreka odločbe o razdelitvi zemljišč za izkaz ...“ (3. točka) in odločilo, da v ostalem delu ostane prvostopenjska odločba nespremenjena (4. točka).

V obrazložitvi izpodbijane odločbe drugostopenjski upravni organ povzema prvostopenjsko upravno odločbo in v zvezi s pravno podlago za odločanje v tej zadevi navaja, da Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 55/03) v 1. odst. 115. člena določa, da se postopki o komasacijah, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po določbah predpisov, ki so veljali ob njihovi uvedbi. Predpis, ki je veljal v času uvedbe komasacijskega postopka, tj. 11.5.1988, je Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. SRS, št. 1/79 – 17/86, v nadaljevanju ZKZ), ki v 1. odst. 80. člena določa, da se lahko na območju občine zložijo kmetijska zemljišča in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike oziroma uporabnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Ugotavlja, da je bila zadeva vrnjena v ponoven postopek, torej v odločanje o pritožbi zoper izpodbijano odločbo na podlagi sodbe tukajšnjega sodišča opr. št. U ... z dne 11.4.2003, in sicer zato, ker v upravnem spisu ni bilo zapisnikov o ogledu, ki sta bila podlaga odpravljeni odločbi, tožnici pred izdajo te odločbe ni bila dana možnost, da bi se izjavila glede mnenj dveh izvedencev in zato, ker drugostopenjski organ v obrazložitvi odločbe ni obrazložil, zakaj je zavrnil ugovore stranke z dne 20.4.2000. V zvezi z očitanimi postopkovnimi kršitvami drugostopenjski upravni organ pojasnjuje, da se zapisnika o ogledu z dne 1.12.1999 in 24.3.2000 v originalu nahajata v upravnem spisu, ki se nanaša na komasacijskega udeleženca C.C., zato je v upravni spis, ki se nanaša na tožnico, priložil kopiji navedenih zapisnikov. V ponovljenem postopku je z dopisom z dne 4.2.2004 pozval pooblaščenca pritožnice, da poda pripombe na izvedeniški mnenji izvedencev kmetijske in geodetske stroke z dne 28.7.2000 in 29.7.2000. V nadaljevanju je povzel vsebino pripomb pooblaščenca tožnice z dne 17.2.2004 in se do njih opredelil: Kot brezpredmetne je štel zatrjevane kršitve upravnega postopka pred izdajo odločbe z dne 6.11.1990, saj je bila ta odločba v pritožbenem postopku odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek.

Zahtevo tožnice, da se ji dodeli njeno in moževo zemljišče, ki sta pred komasacijo tvorili celoto, na približno enakem mestu in približno enake vrednosti, je zavrnil, ker sta tožnica in njen mož zemljišča v komasacijski sklad vlagala posebej, zato sta jima tudi bili izdani ločeni odločbi o novi razdelitvi zemljišč.

Glede pripombe, da imata odločbi prvostopenjskega upravnega organa za tožnico in njenega moža isti opravilni številki, pojasnjuje, da odločbi vsebujeta različna izkaza in ju zato ni za zamenjati.

Ugovori glede zmanjšanja vrednosti vloženih zemljišč so neutemeljeni zato, ker se je zaradi graditve objektov na celotnem komasacijskem območju na podlagi 91. člena ZKZ sorazmerno zmanjšala skupna površina vseh vloženih zemljišč.

Neresnične so tudi trditve, da tožnica ni bila navzoča na ogledih z dne 1.12.1999 in 24.3.2000, saj iz zapisnika z dne 1.12.1999, ki ga je tožnica podpisala, izhaja ravno nasprotno, iz zapisnika z dne 24.3.2000 pa izhaja udeležba njenih pooblaščencev - tožničinega sina in hčerke, ki sta imela možnost vplivati na njegovo vsebino.

Neutemeljeni so tudi vsi tožničini razlogi, zaradi katerih ne sprejema parc. št. 1813 k.o. A.. Izvedenec je upošteval tožničino zavračanje par. št. 2176 k.o. B. ter njeno nasprotovanje izplačilu v vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem. Predlagal je dodelitev parc. št. 1813/1 k.o. A., ki je v neposredni bližini dodeljene parc. št. 1811 k.o. A.. Poleg tega je izvedenec ugodil tožnici tudi glede vrednosti zemljišč, saj je pritožnica vlagala neplodno zemljišče, gozd in travnik, dodeljena pa ji je bila v celoti njiva 3. oz. 4. kat. razreda. S pravnomočnostjo te odločbe pa bo tožnica tudi pridobila pravni naslov za odstranitev trt, ki jih je na par. št. 1813/1 posadil lastnik sosednje parcele št. 1812 k.o. A..

Zahtevo tožnice po ponovnem vrednotenju in izmeri parcel v k.o. B. je nesmiselno upoštevati, glede na to, da se ji sedaj dodeljujeta parceli v k.o. A., navedba glede zakupljene parcele št. 3140 k.o. D. pa je predmet odločitve v zadevi tožničinega moža C.C. Neutemeljena je tudi tožničina zahteva po izplačilu razlike med vloženimi in dodeljenimi zemljišči z zakonskimi zamudnimi obrestmi od leta 1988 dalje, saj je bila po rešitvi odločbe prvostopenjskega organa razlika v škodo tožnice prevelika za izplačilo in je bil zato z izpodbijano odločbo tožnici namesto parc. št. 2176 k.o. B. na podlagi izvedeniških mnenj dodeljena parc. št. 1813/1 k.o. A. Razlika med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč je sedaj v korist tožnice, zato ga mora na podlagi 5. odst. 89. člena ZKZ tožnica izplačati komasacijskem skladu.

Izvedenec je v pritožbenem postopku ponovno izračunal površino parc. št. 1811 k.o. A. in ugotovil da je pravilna površina, navedena v prvostopenjski odločbi (5935 m2), poleg tega je bila nepremičnina prekvalificirana v 3. katastrski razred. Za potrebe dodelitve dodatnega zemljišča je bila opravljena delitev parc. št. 1813 k.o. A., last RS, s katero sta nastali parc. št. 1813/1 (njiva 2. kat. razreda v izmeri 2858 m2) in parc. št. 1813/2 (pot v izmeri 54 m2). Dosedanji lastnik navedene par. št. 1813 k.o. A. - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS pa je soglašal z dodelitvijo navedene parcele tožnici. Zaključuje, da je glede na ugotovitve v celotnem pritožbenem postopku in glede na mnenji izvedencev geodetske in kmetijske stroke zahtevi tožnice po nadomestnem zemljišču mogoče ugoditi le z dodelitvijo parcel št. 1813/1 k.o. A. (namesto prej dodeljene parc. št. 2176 k.o. B.), ki se nahaja v bližini njenega doma in po vrednosti in kvaliteti ustreza vloženemu zemljišču. Ob nespremenjeni vrednosti parc. št. 1811 k.o. A. sedaj dodeljena zemljišča po površini presegajo vložena zemljišča za 6,8 %, po vrednosti pa 6,6%, vendar je to odstopanje dopustno, saj površinsko in s tem tudi vrednostno zmanjšanje parc. št. 1813/1 k.o. A. ne bi bilo smotrno z vidika učinkovitosti kmetijske obdelave.

Tožnica v tožbi navaja, da je kmetica in lastnica kmetije, ki je bila zaščitena, z izpodbijano odločbo pa je oškodovana. Glede na to, da je problematika komasacije za vse ostale udeležence že rešena, opozarja, da so pravice vseh komasacijskih udeležencev enake in se morajo obravnavati po enakih principih. Toženi stranki očita, da ni preučila spisa in zato ni upoštevala vseh tožničinih ugovorov in navedb. Navaja, da ni imela možnosti vpliva na vsebino zapisnika z dne 1.12.1999, medtem ko zapisnika o ogledu z dne 24.3.2000 ni podpisala, nanj je podala odgovor, ki ga izvedenec pri izdelavi izvedeniškega mnenja ni upošteval. V komasacijski sklad je vložila nepremičnini s parc. št. 4440 k.o. E. in parc. št. 146 k.o. A., na isti lokaciji kot slednja pa sta bili tudi nepremičnini njenega moža C.C. s parc. št. 133 in parc. št. 139, obe k.o. A.. Na podlagi odločbe z dne 2.2.1989 je postala zemljiškoknjižna lastnica par. št. 2176 k.o. B., čeprav ni podpisala ustrezne listine za prenos lastništva. Citirana parcela je bila z odločbama tožene stranke z dne 25.8.2000 in z dne 15.5.2007 dodeljena tudi njenemu možu. Dodeljene parcele št. 1813/1 k.o. A. pa ne sprejme zato, ker vztraja, da se ji zemljišče, ki ga je posedovala skupaj z možem pred komasacijo v bližini stanovanjske hiše v k.o. A. dodeli v enem kosu, dodeljena parcela št. 1813/1 pa ne meji na dodeljeno parcelo št. 1811 k.o. A.. Zatrjuje, da parcela 1813/1 ni prosta, ker del te parcele uživa mejaš F.F.. Zahteva, da se ji izplača razlika med vloženim in dodeljenim zemljiščem iz komasacijskega sklada, ki je bila določena z odločbo komisije z dne 2.2.1989 v znesku 6.244.434 DIN z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.2.1989 dalje, saj je nerazumno zavlačevanje komasacijskega postopka zakrivila tožena stranka. Glede na vse navedeno predlaga, da se izpodbijana odločba v celoti odpravi.

Tožnica je dne 11.10.2007 vložila še dopolnitev tožbe, v katerem zahteva povrnitev stroškov, dne 29.1.2008 pa je sodišče obvestila o odpovedi pooblastila odvetniku G.G. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlagala, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Priložila je pripadajoči prvostopni in drugostopni upravni spis v zvezi s tožnico ter na poziv sodišča še upravne spise, ki se nanašajo na tožničinega pok. moža C.C. K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi ostaja sporna dodelitev parcele št. 1813/1 k.o. A., njive 4. katastrskega razreda v izmeri 2858 m2 in vrednosti 186.056 cenilnih enot, ki je bila tožnici kot komasacijski udeleženki skupaj s parc. št. 1811 k.o. A., njiva v izmeri 5935 m2 v vrednosti 403.884 cenilnih enot, dodeljena namesto v komasacijski sklad vloženih zemljišč.

Iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnih spisih izhaja, da je bila parcela št. 1813 k.o. A. v tem komasacijskem postopku dodeljena Kmetijski zemljiški skupnosti, pravni prednici Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki naj bi se strinjal z odkupom in dodelitvijo te nepremičnine tožnici. Delitev navedene parcele na parc. št. 1813/1 njiva in na parc. št. 1813/2 k.o. A. pot, je kot ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi, opravil izvedenec geodetske stroke. V upravnih spisih pa ni podatkov o tem, da je parc. št. 1813/1 k.o. A. dejansko evidentirana z vrsto rabe in izmero v zemljiškem katastru in niti podatkov, da je parc. št. 1813 oz. 1813/1 k.o. A. prosta oziroma da tožena stranka z njo lahko razpolaga. To pa pomeni, da je tožena stranka dodelila tožnici zemljišče oziroma parcelo, ki v zemljiškem katastru ni evidentirana in za katero v upravnih spisih tudi ni dovolj podatkov, ki so potrebni za evidentiranje novo nastale parcele v zemljiškem katastru. Ker je po 89. členu ZKZ predvideno izključno dodeljevanje zemljišč iz komasacijskega sklada, za parc. št. 1813/1 k.o. A. pa ni dovolj podatkov potrebnih za njeno evidentiranje v zemljiškem katastru in o tem, da tožena stranka z njo razpolaga, ostaja po presoji sodišče dejansko stanje v tem bistvenem delu nepopolno ugotovljeno. Navedena pomanjkljivost je razlog za utemeljenost tožbe, zato se sodišče s preostalimi tožbenimi ugovori, ki se nanašajo predvsem na tožničino zavračanje sporne parcele, ni ukvarjalo. V ponovljenem postopku bo zato potrebno najprej ugotoviti podatke, ki so potrebni za evidentiranje sporne parcele v zemljiškem katastru in podatke o tem, da tožena stranka razpolaga z tem zemljiščem. Šele po tem bo lahko tožena stranka na podlagi določb ZKZ, na katere se sklicuje v izpodbijani odločbi, utemeljila tudi svojo odločitev.

Na podlagi vsega navedenega je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (2. točka prvega odst. 64. člena Zakona o upravnem sporu, Ur. l. RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo upravnemu organu, ki je izpodbijano odločbo izdal, v ponovno odločanje (3. odst. 64. člena ZUS-1).

K točki 2 izreka: Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožeča stranka v skladu z določbo 3. odst. 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 24/07, v nadaljevanju Pravilnik). Po določbi 2. odst. 3. člena Pravilnika se stranki v primeru, ko je zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je zastopal odvetnik, priznajo stroški v višini 350 EUR, sodišče pa je tožnici priznalo še priglašeni 20% DDV. Tožnica je sicer v teku postopka svojemu odvetniku odpovedala pooblastilo, vendar je po tem odvetniku opravila bistveno procesno dejanje, torej vložitev tožbe, zato je sodišče uporabilo navedeno določbo Pravilnika.