Jedro

Če sodba toženi stranki ni pravilno vročena, sodišče, ki je izdalo sodbo, samo razveljavi klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke zoper točko II. in III. izreka sklepa se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, pritožba zoper točko I. izreka sklepa sodišča prve pa se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

II. Pritožbeni stroški tožeče in tožene stranke so nadaljnji pravdni stroški in se odločitev o njih pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom P 829/2002 z dne 12. decembra 2019 je sodišče prve stopnje v točki I. izreka sklenilo, da se potrdilo o pravnomočnosti zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 829/2002 z dne 28. 3. 2003, razveljavi. V točki II. in III. izreka pa je odločilo o pravdnih stroških, ki so nastali po izdaji zamudne sodbe opr. št. P 829/2002 z dne 28. 3. 2003. Sodišče prve stopnje je odločitev v točki I. izreka sprejelo zato, ker je ugotovilo, da zamudna sodba z dne 28. 3. 2003 toženi stranki ni bila osebno vročena, niti sodišče takšne vročitve predhodno, pred pritrditvijo zamudne sodbe na sodno desko ni poskušalo opraviti. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da se vročitev zamudne sodbe z nabitjem na sodno desko ni opravilo pravilno, saj sodišče predhodno ni ugotavljalo ali sploh obstojijo pogoji za izvedbo postopka vročanja zamudne sodbe po določbi 145. člena ZPP (ali je tožena stranka tekom postopka spremenila svoj naslov, upoštevaje, da iz povratnice v spisu izhaja, da je bila tožba le-tej vročena osebno dne 17. 2. 2003). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zaključilo, da toženi stranki zamudna sodba z dne 28. 3. 2003 ni bila vročena, kljub temu pa je bilo na odločbo dano potrdilo, da je le-ta pravnomočna in izvršljiva. Pravno podlago za odločanje o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti je sodišče prve stopnje našlo v tretjem odstavku 42. člena ZIZ. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 829/2002 z dne 28. 3. 2003. Odločilo je še o pravdnih stroških, nastalih po izdaji zamudne sodbe in je pri tem uporabilo določbo prvega odstavka 154. člena ZPP.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu. Pritožbo podaja iz vseh pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP. Po mnenju tožeče stranke je sklep sodišča prve stopnje izdan brez predhodnega predloga oz. zahtevka tožene stranke za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti kot tudi brez predhodnega obravnavanja zahtevka, s čimer tožeči stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu, v nasprotju z določbami ZPP odločilo tudi o pravdnih stroških in jih je v celoti naložilo v plačilo tožeči stranki, čeprav tožena stranka v predlogu za obnovo postopka povrnitve pravdnih stroškov sploh ni zahtevala. Vsekakor pa je sodišče prve stopnje o povrnitvi pravdnih stroškov odločilo preuranjeno, saj z izpodbijanim sklepom ni odločilo o predlogu za obnovo postopka v zvezi s katerim so bili odmerjeni pravdni stroški. Z izpodbijanim sklepom je po mnenju tožeče stranke sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka in sicer predvsem, ker je o razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti ter o povrnitvi pravdnih stroškov odločilo brez postavljenega zahtevka in ker je prekoračilo zahtevek tožene stranke, ki ga je podala v predlogu za obnovo postopka. Predlaga, da se pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Po mnenju tožene stranke je pritožba neutemeljena, kajti tožečo stranko je v predmetnem postopku zastopal pravdni pooblaščenec in tako ji ni moglo ostati neznano, da gre v konkretnem primeru za pravno vprašanje oz. za pravilnost tolmačenja vsebine določb ZPP in ZIZ, torej da bo sodišče prve stopnje odločilo tudi o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti na izdani sodbi. To izhaja tudi iz sklepa pritožbenega sodišča I Cp 411/2019 z dne 7. 11. 2019. Glede na jasna in izrecna napotila pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ob izdaji sedaj izpodbijanega sklepa z dne 12. 12. 2019 moralo razrešiti vprašanje o tem, ali je bila vročitev izdane zamudne sodbe dejansko opravljena v skladu s pravili pravdnega postopka. Pri tem pa je sodišče prve stopnje vsebinsko pravilno ugotovilo, da sodba ni bila pravilno vročena toženi stranki. Ker v navedenem postopku tožeči stranki niso bile kršene nobene procesne pravice, saj je podajala lahko tudi svoje navedbe v postopku za obnovo postopka, je tako njena pritožba neutemeljena in predlaga, da se pritožba zavrne ter priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena, glede točke I. izreka, utemeljena pa je glede točke II. in III. izreka sklepa.

5. Neutemeljeno tožeča stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti, ker v postopku o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti ni dalo možnosti izjave tožeči stranki. Temu ni tako, kajti tožeča stranka je bila seznanjena z samo vsebino predloga za obnovo postopka, katerega je tožena stranka podala dne 24. 3. 2017 in ga je sodišče prve stopnje sprva obravnavalo kot predlog za obnovo postopka, nato pa na podlagi odločitve VSC I Cp 411/2019 z dne 7. novembra 2019, obravnavalo vlogo tudi kot predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Postopek za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, izveden na podlagi drugega odstavka 42. člena ZIZ, po procesni vsebini niti ni kontradiktoren, kajti sodišče prve stopnje lahko tudi samo, po uradni dolžnosti razveljavi neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti. Sodišče prve stopnje mora samo po uradni dolžnosti, v kolikor niso bili izpolnjeni pogoji za postavitev klavzule pravnomočnosti na sodbo, le-to samo razveljaviti. Z institutom razveljavitve klavzule pravnomočnosti je namreč mogoče odpraviti napake pri vročanju sodne odločbe, kot vse to izhaja iz točke 4. obrazložitve sklepa VSC I Cp 411/2019 z dne 7. novembra 2019. Sodišče prve stopnje je tako sledilo navodilom sodišča druge stopnje, kot ti izhajajo iz tega sklepa in je pri tem pravilno sledilo določbi 362 ZPP. Ker same vsebine odločitve sodišča prve stopnje, tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija in v pritožbi ne navaja, da je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje glede ugotavljanja nepravilnosti vročitve sodbe P 829/2002 z dne 28. 3. 2003 toženi stranki, je zato pritožba zoper točko I. izreka sklepa sodišča prve stopnje neutemeljena in je sodišče druge stopnje v tej zvezi, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V tem delu je uporabilo določbo 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP.

6. Utemeljena pa je pritožba v delu, kjer tožeča stranka izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, vsebovano v točki II. in III. izreka sklepa. V tem delu pritožnik utemeljeno navaja, da je takšna odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Sodišče prve stopnje je odločalo o pravdnih stroških, nastalih po izdaji zamudne sodbe in je te stroške obravnavalo kot pravdne stroške, ki so in bodo nastali na prvi stopnji, zaradi posledice razveljavitve klavzule o pravnomočnosti. O vseh stroških tega pravdnega postopka, ki bodo nastali po razveljavitvi klavzule pravnomočnosti in so nastali tudi na prvi stopnji, bo odločalo sodišče prve stopnje ob izdaji končne odločbe v zvezi s samo utemeljenostjo tožbenega zahtevka tožeče stranke in bo pri tem uporabilo določbe členov 154 in 155 ZPP. Odločitev sodišča druge stopnje v tej zvezi temelji na določbi 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP.

7. Obe pravdni stranki sta priglasili pritožbene stroške. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (člen 154 ZPP v zvezi s členom 165 ZPP).