Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse zavreči, saj je toženec na podlagi pravnomočnega sklepa že oproščen plačila sodnih taks nad zneskom 44,00 EUR.

Izdaja plačilnega naloga je bila preuranjena, saj taksna obveznost za umik pritožbe nastane šele, ko postane sklep o umiku pritožbe pravnomočen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "1. Predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse oziroma obročno plačilo z dne 5. 9. 2023 se zavrže. 2. Ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog Pd 48/2021 z dne 23. 6. 2023 se ugodi in se plačilni nalog razveljavi."

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 74,66 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu za oprostitev plačila takse za umik pritožbe nad zneskom 44,00 EUR ter zavrnilo predlog za obročno plačilo sodne takse (I. točka izreka). Plačilni nalog Pd 48/2021 z dne 23. 6. 2023 je razveljavilo nad zneskom 44,00 EUR (II. točka izreka) in zavrnilo ugovor z dne 23. 6. 2023 (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje toženec. Navaja, da je sodišče preuranjeno izdalo plačilni nalog za sodno takso za umik pritožbe, saj taksna obveznost nastane šele s pravnomočnostjo sklepa. Ker se je zoper sklep o umiku pritožbe pritožil, je bil plačilni nalog izdan preuranjeno. Prav tako nasprotuje ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev le do zneska 44,00 EUR, saj je toženec fizična oseba in ne s. p., zato se ne bi smel uporabiti tretji in četrti odstavek ZST-1. Sodišče je napačno štelo, da je plačilo takse v višini 44,00 EUR z dne 30. 5. 2023 plačilo takse za tožbo, saj je toženec ob dostavi potrdila navedel, da pošilja potrdilo o plačilu takse za pritožbo. Predlaga razveljavitev sklepa in plačilnega naloga ter priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je toženec dne 13. 4. 2023 vložil predlog za taksno oprostitev, skupaj z ugovorom zoper plačilni nalog Pd 48/2021 z dne 4. 4. 2023 za plačilo takse za tožbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom Pd 48/2021 z dne 25. 5. 2023 toženca oprostilo plačila sodne takse nad zneskom 44,00 EUR, obročno plačilo je zavrnilo, plačilni nalog nad zneskom 44,00 EUR je razveljavilo in zavrnilo ugovor. Ta sklep je postal pravnomočen.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ponovno presojalo predlog za obročno plačilo sodne takse toženca, tokrat glede takse za umik pritožbe, česar pa ne bi smelo storiti, saj je o tem že pravnomočno odločilo. Skladno s prvim odstavkom 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl.) učinkuje sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnemu plačilu taks od dne, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za vse takse, za katere se rok za plačilo izteče tega dne ali pozneje, razen za takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov in takse po tarifnih številkah 3005, 7401, 7401, 8401 in 8402. Sklep o (delni) oprostitvi plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji, učinkuje tudi za takse pred sodišče druge stopnje.1 Sodišče prve stopnje bi tako moralo ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse zavreči, saj je toženec na podlagi pravnomočnega sklepa Pd 48/2021 z dne 25. 5. 2023 že oproščen plačila sodnih taks nad zneskom 44,00 EUR. S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo o oprostitvi plačila sodne takse, čeprav je o tem že pravnomočno odločilo, je prišlo do kršitve iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.), na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v povezavi s 366. členom ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je tudi napačno zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog z dne 23. 6. 2023. Toženec pravilno opozarja, da je bila izdaja plačilnega naloga preuranjena, saj taksna obveznost za umik pritožbe nastane šele, ko postane sklep o umiku pritožbe pravnomočen, kot to določa 14. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1. Sodišče prve stopnje se glede zapadlosti taksne obveznosti zmotno sklicuje na 4. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1, saj ne gre za takso za postopek v individualnem delovnem sporu, ampak za takso zaradi domneve umika pritožbe. Sklep o ugotoviti, da je pritožba umaknjena, je bil izdan dne 23. 6. 2023, toženec se je zoper navedeni sklep pritožil, o pritožbi še ni bilo odločeno, kar pomeni, da še niso izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga za umik pritožbe.

7. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ugodilo pritožbi toženca in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zavrglo predlog za oprostitev plačila sodne takse in ugodilo ugovoru zoper plačilni nalog Pd 48/2021 z dne 23. 6. 2023 ter ga razveljavilo.

8. Toženec je s pritožbo uspel, zato mu mora tožnik povrniti stroške pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožencu na podlagi 155. člena ZPP, upoštevajoč vrednost izpodbijanega sklepa, skladno z določbami Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 21/2015 in nasl.) priznalo 100 točk za pritožbo (tar. št. 22/2 OT) in 2 točki za materialne stroške, kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 61,20 EUR ter 22 % DDV (13,46 EUR), kar skupaj znaša 74,66 EUR.

1 Prim. VSL I Cp 970/2023, II Cp 1010/2021.