Jedro

Če ni istočasnega protipravnega napada, se obdolženec ne more sklicevati na ravnanje v silobranu, ne glede na ostale okoliščine.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolžencev se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženca morata plačati stroške pritožbenega postopka, ki se odmerijo kot povprečnina v znesku 10.000 tolarjev vsakemu.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo sta bila obdolžena J.M. in J.Š. spoznana za kriva kaznivega dejanja grdega ravnanja po čl. 65 KZ RS v zvezi ss čl. 22 KZ SFRJ. Sodišče prve stopnje je obdolžencema na podlagi 52. čl. KZ SFRJ izreklo pogojno obsodbo in v njej na podlagi I. odst. 65. čl. KZ RS določilo kazen vsakemu po 2 meseca zapora s preizkusno dobo dveh let. Hkrati je tudi odločilo, da sta obdolženca dolžna plačati stroške kazenskega postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom ter povprečnino, odmerjeno za vsakega na 10.000 SIT.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil zagovornik obeh obdolžencev, ki je uveljavljal pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava, odločitve o kazenski sankciji in bistvenih kršitev kazenskega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da oba obdolženca oprosti, podrejeno pa, da se prvostopenjska sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje pred spremenjenim senatom.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje nima pomislekov v pravilnost dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča, ki je na podlagi pravilne ocene izvedenih dokazov ugotovilo dejstva, na podlagi katerih je zaključilo, da sta obdolženca storila kaznivo dejanje, ki se jima očita. Obdolženca v pritožbi izpodbijata resničnost izpovedb prič oškodovanca M.M., A.M., P.K. in I.K., ki pa so vse skladno izpovedale potek dogodka. Tako nobena od prič ni videla, da bi imel M.M. pri sebi palico ter da bi z njo zamahoval proti obdolžencu. Prav tako iz izpovedb prič ni razvidno, da bi zasebni tožilec sam prvi napadel brez razloga oba obdolženca. Dejstvo pa je, da je bil zasebni tožilec ves krvav in pri obravnavanem dogodku utrpel rano na levi strani obraza pod levim očesom in hematom okoli obeh oči, kar je razvidno iz zdravniškega sporočila in pa tudi fotografije, ki jo je sodišču predložil zasebni tožilec. Na ugotovljeno dejansko stanje je prvostopno sodišče KZ RS pravilno uporabilo.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno sklenilo, da se dokaznemu predlogu, zasliševanje priče Š.D., zagovornika obdolžencev ne ugodi in se kot nepotreben zavrne, saj Š.D. ni videla dogodka in tako ne bi mogla izpovedati o kaznivem dejanju. Zato zagovornik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve postopka ni mogel uspeti.

Obdolžencema izrečena kazenska sankcija opominjevalne narave je zakonita in primerna, glede na vse okoliščine ter manjšo stopnjo družbene nevarnosti. Določena je tudi primerno dolga preizkusna doba tako, da bo namen kaznovanja v celoti dosežen.

Po navedenem je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornika obdolžencev tudi v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih čl. 98 in 101 ZKP. Povprečnina je odmerjena glede na čas trajanja in zamotanost postopka ob upoštevanju obdolženčevih premoženjskih razmer.