Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri zlorabi družbe se upošteva vsako oškodovanje upnikov.
Dejanja družbenikov lahko nasprotujejo pravnemu redu ali tudi poslovnim običajem, ali poslovni morali. Npr. prenehanje poslovanja družbe in prenos poslovanja na drugo osebo, brž ko bi morala družba doplačati svoje dolgove.
Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje.
O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.
Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo zahtevek za plačilo 57.019.516,28 SIT.
Proti takšni sodbi se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe ali razveljavitev. Čeprav ima sodba 9 strani, je dokazna ocena le v kratkem odstavku. Družba je odklonila izpolnitev, saj ni izvršila odločbe o plačilu davka. Prišlo je do milijonskega zmanjšanja sredstev družbe iz 17.000.000,00 SIT na vsega 166.663,00 SIT. Posle, ki jih je prej opravljala družba je prevzel toženec kot samostojni podjetnik. Prenos poslov pomeni prenos premoženja. Šlo je za prenos celotne agentske pogodbe. Toženec je zavestno prevzel vse posle družbe in je vedel, da družba ne bo sposobna poravnati obveznosti. Tudi prenos delavcev je šel v isti smeri. Priča P. je izpovedala, da niso hoteli več poslovati z družbo, ki je bila v slabem premoženjskem stanju. Pravna oseba je vlagala sredstva v premoženje družbenika, ko je zgradila objekte na zemljišču družbenika in mu je te objekte podarila. Šlo je za očitno zmanjševanje premoženja družbe. Toženec je zemljiškoknjižni lastnik objektov in upniki ne morejo posegati v to premoženje. Družba M. d.o.o. ne posluje, torej objekte uporablja samostojni podjetnik. Družba ima v šifrantih zavedena osnovna sredstva, ki niso njena last, saj je zemljiškoknjižni lastnik toženec. Poslovanje preko samostojnega podjetnika se je očitno začelo zato, da bi se družba izognila obveznostim.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče ni podalo celovite dokazne ocene v smislu čl. 6 Zakona o gospodarskih družbah.
Sodišče po čl. 180 Zakona o pravdnem postopku ni vezano na pravno podlago v tožbi, ampak le na tožbene trditve. Sodišče ne bi smelo ocenjevati le tistih alinej čl. 6 ZGD, ki jih je navajala tožeča stranka, ampak bi moralo oceniti, ali je podan spregled pravne osebnosti glede na zatrjevano dejansko stanje po katerikoli določbi (alineji) čl. 6 ZGD.
Sodišče s stališča materialnega prava ni ocenilo bistvene trditve v tožbi, da je toženec povzročil neplačevitost družbe s tem, ko je celotno njeno dejavnost prenesel na sebe kot samostojnega podjetnika. S takim ravnanjem bi lahko uresničil spregled pravne osebnosti po 2. alineji 6. čl. ZGD in sicer zaradi zlorabe družbe zaradi oškodovanja upnikov. Toženec je z družbo posloval do odkritja nepravilnosti pri obračunu davka, potem pa je dejavnost družbe opustil in prenesel poslovanje na samostojnega podjetnika, kar bi lahko predstavljalo zlorabo družbe zaradi oškodovanja tretjih oseb.
Sodišče ni dosledno ocenilo občutnega zmanjšanja sredstev družbe, ter trditve tožeče stranke, da je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin toženec, te iste nepremičnine pa naj bi bile osnovno sredstvo družbe. Ostalo je nerešeno vprašanje, ali bi ob takem lastniškem stanju bila možna izvršba in stečaj zaradi poplačila dolga.
Sodišče ni upoštevalo, da je znotraj družbe zaradi načina poslovanja prišlo do neplačanih javnih dajatev, toženec pa je kot družbenik reagiral s prenosom dejavnosti na samostojnega podjetnika.
Sodišče je neutemeljeno zavrnilo predlog tožene stranke za zaslišanje izvedenca. Tožeča stranka je namreč predložila listine, ki kažejo na verjetnost zlorabe družbe, takšno verjetnost pa bi lahko tožena stranka (njeno dokazno breme) ovrgla le z izvedencem. Ravno zaradi ekonomičnosti postopka je koristno zaslišati predlaganega izvedenca, kajti če bi sodišče eventualno ugodilo zahtevku le na osnovi listin tožeče stranke, bi lahko prišlo do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Na strani tožene stranke je namreč dokazovanje, da trditve tožeče stranke, ki se opira na listine, niso točne.
Izvedenec bi bil koristen tudi zaradi tega, ker se zatrjuje, da je bil toženec le 50 % solastnik družbe, kljub temu pa je kot samostojni podjetnik sam v celoti prevzel poglavitni poslovni predmet družbe.
V novem postopku bo sodišče dopolnilo dokazni postopek z izvedencem, razen če bo predlog umaknjen; v tem primeru pa bo treba razsoditi na osnovi listin, ki so že v spisu.
Pri ponovni oceni odločilnih dejstev, bo sodišče upoštevalo, da spregled pravne osebnosti temelji na zlorabi pravne osebe z namenom oškodovanja tretjih oseb.
Pod zlorabo družbe razumemo vsako dejanje družbenikov, s katerim se izognejo osebni odgovornosti za obveznosti in pri tem uporabijo kot sredstvo pravno osebo družbe. Zloraba je lahko tudi posledica mešanja premoženja in interesov družbenika in družbe.
Odgovornost družbenikov zaradi zlorabe družbe za oškodovanje upnikov temelji na načelih odškodninske odgovornosti. Tožeča stranka zatrjuje, da je toženec vedel za dolg in je prenehal z dejavnostjo družbe, čeprav je vedel, da družba ne bo mogla plačati dolga.
Pomembna so vsa škodljiva dejanja s premoženjem družbe, ki pripeljejo do oškodovanja upnikov. Pri škodljivosti se ne upoštevajo samo predpisi, ampak tudi dobri poslovni običaji. V nasprotju s poslovno moralo je prenehanje opravljanja poslov družbe, brž ko bi družba morala poplačati upnike.
Pomembni sta objektivna in subjektivna predpostavka, torej zmanjšanje sredstev in poslovanja in zavest, da družba ne bo sposobna poravnati dolgov.
Pomembna je tudi takoimenovana materialna podkapitalizacija, to je primanjkljaj sredstev za normalno poslovanje družbe. Tožeča stranka pa trdi, da je toženec s prenosom poslov na samostojnega podjetnika povzročil primanjkljaj sredstev, saj družba ni več imela prvotnih dohodkov in ni bila več sposobna plačati dolga.