Up-86/99

30. 1. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopata B. B. iz Z. in C. C. iz V. U. na seji senata dne 30. januarja 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 321/98-3 z dne 5. 1. 1999 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni št. P 120/97-16 z dne 30. 1. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku zaradi izpraznitve stanovanjske hiše ugodilo tožnikoma, ker je ugotovilo, da sta tožnika zemljiškoknjižna lastnika navedene nepremičnine, toženec (sedaj ustavni pritožnik) pa da v njej biva brez dovoljenja tožnikov in brez kakršnekoli pravne podlage. Višje sodišče je z izpodbijano sodbo pritožbo pritožnika zavrnilo, spremenilo je le izpraznitveni rok.

2.Pritožnik ustavno pritožbo zoper izpodbijani sodbi utemeljuje z okoliščinami, ki naj bi jih sedaj že pokojna izročevalka uveljavljala v pravdi za razveljavitev izročilne pogodbe (zadeva št. P 116/93). Sodišče naj bi v obravnavani zadevi ne smelo odločati pred odločitvijo v pravdni zadevi zaradi razveljavitve izročilne pogodbe, na podlagi katere je sodišče dovolilo vknjižbo lastninske pravice tožnikov. Po pritožnikovem mnenju namreč tožnika zaradi izpodbijanja izročilne pogodbe nista pravnomočna zemljiškoknjižna lastnika.

Sodišče naj bi tako neupravičeno ne upoštevalo okoliščin v zvezi z navedeno pogodbo in dejstvo, da je pritožnik s pokojno izročevalko živel v skupnem gospodinjstvu skoraj štiri leta.

Sodišče naj bi zato delovalo enostransko, samovoljno in v korist tožeče stranke, zato naj bi kršilo pritožnikovo pravico do poštenega sojenja.

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni instanca rednega sojenja. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnik uveljavlja kršitev pravice do poštenega sojenja, ki je zajeta z ustavno pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in s pravico do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave). V zvezi s pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave Ustavno sodišče ne preizkuša pravilnosti vsebinske odločitve sodišč, pač pa le vprašanje, ali so bile v postopku spoštovana ustavna jamstva procesne narave. Takšnih kršitev pritožnik s pavšalnim zatrjevanjem ni izkazal. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnim sredstvom zoper izpodbijano sodbo ni uspel, pa še ne pomeni kršitve navedene pravice. Za kršitev te pravice bi lahko šlo tudi, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre.

5.Pritožniku je bilo sodno varstvo v pravdi zaradi izpraznitve stanovanjske hiše zagotovljeno, več od tega pa 23. člen Ustave ne zagotavlja.

6.Za kršitev 22. člena Ustave bi lahko šlo tudi, če bi bila odločitev Višjega sodišča tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, tako da bi jo bilo mogoče označiti za arbitrarno. Tega izpodbijani sodbi ni mogoče očitati. Že prvostopno sodišče je v svoji sodbi pojasnilo, zakaj je sklicevanje pritožnika na zadevo št. P 116/93 irelevantno. Višje sodišče pa je glede na dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča in glede na zemljiškoknjižni sklep o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice v korist tožnikov potrdilo pravilnost takega stališča. Ugotovitev sodišča, da sta tožnika solastnika stanovanjske hiše, ker je to razvidno iz zemljiškoknjižnega izpiska in pravno stališče sodišča, da je za aktivno legitimacijo tožeče stranke v obravnavani zadevi relevantna ugotovitev, da sta tožnika sedaj edina pravnoformalna lastnika te hiše, z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni sporno.

7.Očitki v zvezi s trajanjem pravdnega postopka zaradi razveljavitve izročilne pogodbe in pritožnikove navedbe, s katerimi utemeljuje razloge za razveljavitev izročilne pogodbe, se ne nanašajo na izpodbijani sodbi, zato jih Ustavno sodišče v postopku s to ustavno pritožbo ne more presojati. V obravnavani zadevi sodišče odloča le, ali so bile pritožniku v postopku zaradi izpraznitve stanovanjske hiše kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, ne pa tudi, ali so mu bile pravice in svoboščine kršene v nekem drugem, popolnoma samostojnem postopku, za katerega pritožnik ni izkazal niti, da je v njem udeležen kot stranka. Prav tako Ustavno sodišče ni pristojno odločati o zahtevi za izločitev sodnice prvostopnega sodišča.

8.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je navedeni sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude