Jedro

Po tretji alineji 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da se brez soglasja sodišča ne more odpovedati dediščini. Tako soglasje sodišče poda, kadar je odpoved dediščini v korist upnikov oziroma stečajne mase. V tej smeri mora biti obrazložen tudi predlog upravitelja. V konkretnem primeru stečajni dolžnik že tako ali tako kot kreditojemalec odgovarja za poplačilo (istega) kredita, ki je zavarovan s hipoteko na nepremičnini, ki sodi v zapuščino. Zgolj zaradi upničine zavarovane terjatve se tako v primeru prevzema dediščine obveznosti stečajnega dolžnika še ne bi povečale, upravitelj pa v svojem predlogu ni pojasnil drugih obveznosti zapustnice, ki bi v primeru dedovanja prešle na stečajnega dolžnika.

Za presojo smotrnosti odpovedi dediščini ni pomembno razmerje med vrednostjo zapuščinske mase (v konkretnem primeru nepremičine) in obveznostmi stečajnega dolžnika, ampak razmerje med vrednostjo nepremičnine in dolgovi, za zavarovanje katerih ta nepremičnina jamči oziroma siceršnjimi dolgovi zapustnice.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Upnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dalo soglasje k odpovedi dediščini stečajnega dolžnika v zapuščinskem postopku, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah opr. št. D .../2025 po pokojni A. A., nazadnje stanujoči ..., umrli ... 10. 2025. Soglasje je izdalo na predlog upravitelja, ki je pojasnil, da je vrednost nepremičnine v zapuščini nižja od obveznosti stečajnega dolžnika. Ta bi v primeru, če bi dediščino prevzel, odgovarjal za obveznosti zapustnice s svojim celotnim premoženjem, kar bi lahko pripeljalo do tega, da bi stečajni dolžnik namesto odpusta obveznosti imel še vedno obveznosti do upnikov. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje ocenilo, da je odpoved dediščini v konkretnem primeru smotrna.

2.Zoper sklep se pritožuje upnica iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ne da soglasja k odpovedi dediščini stečajnega dolžnika, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico.

3.Upravitelj je odgovoril na pritožbo in pojasnil, da če se bo v postopku izkazalo, da je stečajni dolžnik lastnik nepremičnine, ki je bila last pokojne A. A., bo to okoliščino upošteval.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Po tretji alineji 2. točke prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da se brez soglasja sodišča ne more odpovedati dediščini. Tako soglasje sodišče poda, kadar je odpoved dediščini v korist upnikov oziroma stečajne mase. V tej smeri mora biti obrazložen tudi predlog upravitelja.

6.Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo zgolj s povzemanjem (skopih) navedb stečajnega upravitelja v njegovem predlogu za izdajo soglasja in zaključilo, da bi bilo unovčenje stečajne mase brez učinka za upnike oziroma bi se s priglasitvijo k dedovanju samo povečale obveznosti stečajnega dolžnika.

7.Pritožba utemeljeno opozarja, da je dolžnik že sicer tisti, ki je osebni dolžnik terjatve upnice na podlagi pogodbe o potrošniškem hipotekarnem kreditu št. ..., sklenjene v obliki notarskega zapisa notarja B. B. opr. št. SV 251/2011 z dne 9. 5. 2011 (v nadaljevanju: kreditna pogodba). Na podlagi te pogodbe je bil kredit v znesku 100.000,00 EUR odobren stečajnemu dolžniku kot kreditojemalcu, zapustnica A. A. pa je ustanovila hipoteko na svoji nepremičnini prav za zavarovanje terjatve stečajnega dolžnika na podlagi kreditne pogodbe. Pritožba utemeljeno navaja, da stečajni dolžnik že tako ali tako odgovarja za poplačilo (istega) kredita kot kreditojemalec, terjatev je upnica prijavila v postopku osebnega stečaja dolžnika in upravitelj jo je v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev tudi priznal. Zgolj z upničino zavarovano terjatvijo se tako obveznosti stečajnega dolžnika še ne bi povečale, upravitelj pa v svojem predlogu ni pojasnil drugih obveznosti zapustnice, ki bi v primeru dedovanja prešle na stečajnega dolžnika.

8.Dolžnikova izvenzakonska partnerka A. A. je umrla pred začetkom postopka osebnega stečaja nad dolžnikom. Nepremičnina, ki je predmet zapuščine, je obremenjena s hipoteko v korist upnice, za zavarovanje dolžnikovega dolga iz naslova kreditne pogodbe. Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi v primeru dedovanja stečajni dolžnik pridobil nepremičnino oziroma njen del (odvisno od tega, ali so še nadaljnji dediči in njihovih dednih izjav), zaradi česar je upoštevajoč določbo 132. člena Zakona o dedovanju (ZD)1 upnica tudi prijavila svojo ločitveno pravico v tem postopku osebnega stečaja, v katerem sicer že uveljavlja svojo terjatev iz naslova obveznosti dolžnika kot kreditojemalca. Tako se izkaže, da je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da bi bilo unovčevanje stečajne mase brez učinka za upnike. Upravitelj navedenega v svojem predlogu ni pojasnil.

9.Sklicevanje upravitelja, da je po dosedaj znanih podatkih vrednost nepremičnine nižja od obveznosti C. C., za odločitev o upravičenosti odpovedi dediščini ni pomembna. Poleg tega so te trditve povsem pavšalne, medtem ko pritožba konkretno navaja, da iz javno dostopnih podatkov portala Vrednotenje nepremičnin izhaja, da je nepremičnina ocenjena na 199.600,00 EUR, kar je več od seštevka prijavljenih terjatev po osnovnem seznamu preizkušenih terjatev. Pomembno pa je razmerje med vrednostjo nepremičnine in dolgovi, za zavarovanje katerih ta nepremičnina jamči oziroma siceršnjimi dolgovi zapustnice A. A. Navedenega pa upravitelj v svojem predlogu ni zatrjeval in sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ne ugotavljalo. Pritožba tudi sama pritrjuje, da bi bila odpoved dedovanju smiselna v primeru, če bi predmet zapuščinske mase tvorila nepremičnina, pri kateri bi bila vknjižena hipoteka za terjatev, ki bi predstavljala le obveznost zapustnice. Navedenega pa sodišče prve stopnje sploh ni presojalo.

10.Sodišče prve stopnje ni razčistilo, kaj je glede ostalih dolgov zapustnice, zato je odločitev, da se izda soglasje k odpovedi dediščini preuranjena. Zaključek sodišča prve stopnje, da je odpoved dediščini v konkretnem primeru smotrna, je pavšalen in ne temelji na razlogih o odločilnih dejstvih. Pritožbeno sodišče je zato sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, saj ga ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (354. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ugotovljenih procesnih kršitev oziroma manjkajočih razlogov za sprejeto odločitev ne more nadomeščati pritožbeno sodišče. Glede na naravo stvari tudi ne more samo dopolnjevati postopka. V tem primeru bi bila strankam odvzeta pravica do pritožbe. Vrnitev zadeve v nov postopek po presoji pritožbenega sodišča tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

11.V novem postopku naj sodišče prve stopnje pozove upravitelja k dopolnitvi predloga tako, da jasno predstavi dolgove zapustnice in bremena nepremičnine, ki sodi v zapuščino na eni strani in vrednost nepremičnine oziroma zapuščinske mase na drugi strani. Pojasni naj tudi, kakšen bi bil učinek, če bi v stečajno maso prišlo premoženje, ki je predmet dedovanja po pokojni A. A., za upnike stečajnega dolžnika. Sodišče prve stopnje pa naj nato ponovno presodi o utemeljenosti predloga za izdajo soglasja k odpovedi dediščini in svojo odločitev utemelji s konkretnimi razlogi, ali je odpoved dediščini v korist upnikov stečajnega dolžnika. Zgolj pavšalno sklicevanje, da je odpoved dediščini smotrna, da bi bilo unovčenje stečajne mase brez učinka za upnike oziroma bi se povečale obveznosti stečajnega dolžnika, ne zadošča.

12.Kadar pritožbeno sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo in zadevo vrne v novo sojenje, sicer po določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo. V konkretnem primeru pa 129. člen ZFPPIPP določa drugače, in sicer mora v postopku zaradi insolventnosti vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da upnica sama krije svoje pritožbene stroške.

-------------------------------

1Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti.