Jedro

Za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti v postopku ima stranka na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je začasni predsednik Višjega sodišča v Mariboru zavrnil zahtevo za izločitev višjih sodnic in višjega sodnika A. A., B. B. in C. C. (v nadaljevanju višji sodniki).

2. Zoper ta sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka in Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in sprejme sklep o izločitvi prej navedenih višjih sodnikov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot to ponavlja tudi v pritožbi, je pritožnica kot razlog za izločitev navajala, da vložena pritožba vsebuje tudi pritožbene razloge v zvezi s temeljem odškodninskega zahtevka, glede katerega so navedeni sodniki že podali svoje mnenje ob izdaji vmesne sodbe in sklepa z dne 14. 6. 2017, zato se ji ne zdi primerno, da bi isti senat odločal tudi o vloženi pritožbi. Glede višjega sodnika Janeza Polanca pa še navaja, da je ta sodeloval pri odločanju o zadevah, v katerih je družba D. d. o. o. tožila tožnico, zato se poraja dvom v njegovo nepristranskost, saj si je v teh zadevah že ustvaril mnenje, še zlasti glede na določila od dne 14. 9. 2017 veljavne novele ZPP o vračanju zadev sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Pravica do nepristranskega sodnika je eno od temeljnih procesnih jamstev, ki ga zagotavljata 22. in 23. člen Ustave ter 6. člen EKČP. Ustava v drugem odstavku 23. člena vsakomur zagotavlja, da mu sodi sodnik, ki je izbran po pravilih, ki so vnaprej določena z zakonom in sodnim redom. V primerih, v katerih obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnika, je treba sodnika izločiti iz odločanja v konkretni zadevi in na ta način zagotoviti, da bo sojenje ustrezalo zahtevi po nepristranskosti.1 ZPP v 70. členu določa razloge za izločitev sodnikov. V 6. točki tega člena so odklonitveni razlogi opredeljeni z generalno klavzulo. Sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Te so podane, če se ugotovi, da ima sodnik takšno osebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni test), ali da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni test).2 Vendar pa pri tem ni odločilen vtis, ki si ga ustvari stranka, pač pa mora biti dvom o nepristranskosti sodišča upravičen v objektivnem smislu.3

6. Zgolj to, da so višji sodniki v predhodnem pritožbenem postopku v isti zadevi že odločali v predhodnem pritožbenem postopku v isti zadevi, upoštevajoč zgoraj navedene kriterije ne zadošča za utemeljitev izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP,4 tudi če pritožba toženke vsebuje pritožbene razloge v zvezi s temeljem zahtevka, tj. v zvezi s tem, o čemer je bilo v predhodnem pritožbenem postopku odločeno (kar bo pri ponovnem odločanju v isti zadevi sicer prej pravilo kot izjema). Tudi zgolj sodelovanje višjega sodnika C. C. pri odločanju v zadevah med družbo D. d. o. o. in tožnico v tej zadevi niti samo po sebi niti v zvezi s prej navedenim takšnemu standardu ne zadosti. Zgolj takšno sodelovanje samo po sebi, tudi v primeru za predlagateljico neugodnih odločitev, še ne kaže na njegovo subjektivno ali objektivno pristranskost. Za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti v postopku pa ima stranka na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva.5 Dodatnih navedb ali morebitnih drugih razlogov pa predlagateljica ni navedla. Zato je pravilna odločitev v izpodbijanem sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev.

7. Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevanih kršitev niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Cp 48/2019 z dne 28. 11. 2019. 2 Prim. odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-562/14-29 z dne 2. 3. 2017, 5. točka obrazložitve, U-I-20/07, U-I-20/07 z dne 10. 10. 2007, 47. točka obrazložitve, sodbi ESČP v zadevah Sacilor Lormines proti Franciji z dne 9. 11. 2006, 60. točka obrazložitve, ter Švarc in Kavnik proti Sloveniji z dne 8. 2. 2007, 38. in 39. točka obrazložitve ter sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Cpg 7/2018 z dne 28. 8. 2018 in I Up 214/2010 z dne 19. 8. 2010. 3 Prim. odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-562/14-29 z dne 2. 3. 2017, 5. točka obrazložitve. 4 Prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Cpg 13/2020 z dne 17. 11. 2020. 5 Prim. sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Cpg 7/2018 z dne 28. 8. 2018 in Cp 48/2019 z dne 28. 11. 2019.