12. 7. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 8. julija 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 3178/2001 z dne 20. 2. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I 1999/16186 z dne 19. 10. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik je dne 26. 3. 2002 vložil ustavno pritožbo, v kateri je navedel, da jo daje zoper sklepe Okrajnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča, s katerimi naj bi v letih 1999 do 2002 kršila določbe zakonov, Ustave in Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP) in pri tem tudi njegove človekove pravice.

Ker ustavni pritožbi izpodbijanih sklepov ni priložil, je bil v skladu z drugim odstavkom 54. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) pozvan, naj ustavno pritožbo dopolni. V vlogi z dne 22. 5. 2002 je navedel, da izpodbija sklep Višjega sodišča št. III Cp 3178/2001 in ga tudi priložil. S tem sklepom je navedeno sodišče zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je slednje zavrglo pritožnikovo ponovno pritožbo v postopku, v katerem je pritožnik na podlagi odločbe Sodišča združenega dela v Ljubljani št. S 2050/89 z dne 18. 10. 1990 v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije št. Sp 2159/90 z dne 21. 2. 1991 predlagal izvršbo, s katero naj bi sodišče dolžniku naložilo, da upnika sprejme nazaj na delo in mu delovno dobo vpiše v delovno knjižico ter potrdi zdravstveno izkaznico. Višje sodišče z izpodbijanim sklepom na podlagi 319. in 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP) ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno zavrglo pritožbo, s katero upnik ponovno načenja vprašanja, o katerih je bilo že odločeno.

Pritožnik v vlogi z dne 22. 5. 2002 zatrjuje kršitev 2., 14. in 22. člena Ustave ter nekaterih po vsebini podobnih določb EKČP, ker naj bi sodišče izpodbijanega sklepa ne oblikovalo pravilno, ker naj ne bi v njem navedlo podatkov, ki jih sam ocenjuje za potrebne. Kršena naj bi mu bila tudi pravica iz 25. člena Ustave, ker sklep Višjega sodišča ne vsebuje pravnega pouka.

2.Predmet preizkusa po obravnavani ustavni pritožbi je le sklep Višjega sodišča št. III Cp 3178/2001 z dne 20. 2. 2002 in z njim vsebinsko neposredno povezan sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I 1999/16186 z dne 19. 10. 2001 o procesni nedopustnosti ponovne pritožbe. Zoper sklep Okrajnega sodišča št. I 99/16186 z dne 14. 6. 2000, ki ga pritožnik tudi prilaga vlogi z dne 22. 5. 2002, oziroma zoper sklep Višjega sodišča, s katerim je to odločilo o pritožbi zoper navedeni sklep z dne 14. 6. 2000, bi moral pritožnik, če bi želel, da bi ga Ustavno sodišče presodilo z vidika kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustavno pritožbo vložiti v roku 60 dni po prejemu sklepa drugostopenjskega sodišča. Na tek 60 dnevnega roka za vložitev ustavne pritožbe namreč vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev nima vpliva. Navedb o kršitvah pravic v postopku, ki je bil pravnomočno končan z odločitvijo o pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča z dne 14. 6. 2000, zato v postopku te ustavne pritožbe ni mogoče upoštevati.

3.Očitka pritožnika, da so bile z izpodbijanim sklepom kršene določbe 2. člena Ustave, ki se nanaša na splošna ustavna načela, ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. Z ustavno pritožbo je namreč mogoče uveljavljati le kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne pa kršitev splošnih ustavnih načel. Le kršitve tistih ustavnih določb, ki vsebujejo kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko utemeljujejo ustavno pritožbo.

4.Pravica do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) se na področju sodnih postopkov izraža kot pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki posamezniku zagotavlja pravico do poštenega sojenja. Ta pravica bi bila pritožniku lahko kršena, če sodišče svoje odločitve ne bi obrazložilo (arbitrarnost), če bi v pritožnikovem primeru samovoljno odločilo drugače, kot odloča sicer, ali če bi ob uporabi zakona zavzelo stališče, ki ne bi bilo v skladu z Ustavo. Takih kršitev izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati, saj je sklep razumno utemeljen, neenake uporabe prava in neustavnosti sprejetega stališča pa pritožnik niti ne zatrjuje. Kakšne sestavine mora imeti pisno izdelani sklep sodišča je določeno v 331. in 332. členu ZPP. S tem, da je sodišče navedene določbe uporabilo drugače, kot jih razume pritožnik, kršitev pravice do enakega varstva ni mogla nastati.

5.Pritožniku prav tako ni bila kršena ustavna pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave. Pravica do pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje je bila v obravnavanem primeru zagotovljena. Pravica do pravnega sredstva zoper sklep Višjega sodišča in s tem do tristopenjskega sodnega postopka pa s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta, saj ta več od dvostopenjskega sojenja (tj. več od pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja. Sklep Višjega sodišča, s katerim je to odločalo na drugi stopnji, zato ne krši pravice iz 25. člena Ustave, če ne vsebuje pravnega pouka o pravnem sredstvu.

6.Po navedenem pritožniku z izpodbijanim sklepom Višjega sodišča očitno niso bile kršene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper ta sklep ni sprejelo v obravnavo.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in četrte alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št.49/98) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger

zanjo Namestnik predsednice Jože Tratnik