Jedro

Oprave storitev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda toženec ni prerekal, prav tako ni prerekal samega obračuna teh storitev oziroma posameznih parametrov, na katerih temelji opravljeni obračun. Toženec neupravičeno ni v celoti izpolnil svoje obveznosti plačila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) glavnico v višini 150,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2022 dalje in ji povrniti pravdne stroške v znesku 352,66 EUR.

2. Toženec je zoper takšno odločitev vložil pravočasno laično pritožbo brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov. Navedel je, da si od računov za opravljene komunalne storitve vsak mesec odtrga zaračunano vodo za odvajanje in čiščenje odpadne vode, to je deževnice. Tožnik mu obračunava deževnico kljub njegovim večkratnim pojasnilom, da to ne odvaja v kanalizacijo, ampak na okoliško zemljišče. Da je res tako, je predlagal sodišču, da opravi ogled. Napačna je pripomba višjega sodišča, da je sprememba napeljave cevi iz jaška ob steni garaže na okoliško zemljišče novota. Cev je tako napeljal z namenom boljše preglednosti. Od tožnika tudi ni dobil odgovora, kaj mora storiti, da bo prenehal z zaračunavanjem deževnice. Tožnik mu zaračunava tudi zamudne obresti, čeprav položnice pravočasno plačuje. Zahteva, da tožnik preneha z zaračunavanjem deževnice, ker ta ne odteka v kanalizacijo, temveč na okoliško zemljišče in da naj preneha z zaračunavanjem zamudnih obresti, saj položnice plača že drugi dan po prejemu. Zahteva povrnitev sodnih taks za ugovor, za pritožbo zoper sklep z dne 14. 2. 2022, za pritožbo z dne 9. 3. 2022, za stroške kopij pritožbe za Vrhovno sodišče in 10.000,00 EUR za prestajanje duševnih bolečin od leta 2016, ker je njemu in sestri tožnik odklopil vodo in za izsiljevanje plačila odvajanja in čiščenja odpadne vode. Zahteva še povrnitev stroškov za ugovor pred izvršbo za drugo tožnikovo tožbo. Zahteva tudi, da si sodni izvedenec ogleda žleb na južnem delu plošče garaže v deževnem vremenu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega zneska, ki je mejnik za postopanje po določbah 30. poglavja Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v katerem so določena pravila postopka v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP). Zaradi bagatelnosti teh sporov so posamezne faze tega postopka omejene. Tako je mogoče v pritožbenem postopku izpodbijati sodbo izdano v sporu majhne vrednosti zgolj zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (prvi odstavek 458. člena ZPP). V postopku v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati dejanskega stanja, ki je bilo podlaga izpodbijane odločitve. Toženec s svojo pritožbo izpodbija dejanski zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik tožencu ne obračunava odvajanje padavinskih voda. S tem uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

5. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da je tožeča stranka s strani Občine pooblaščena izvajalka javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadki. Za opravljene komunalne storitve v obdobju od septembra 2021 do septembra 2022 je tožencu izstavila račune z obračunanimi komunalnimi storitvami v skupnem znesku 517,06 EUR. Toženec je račune poravnal le delno, še vedno dolguje znesek 150,65 EUR, ki je predmet tožbenega zahtevka v tem postopku. Po toženčevih trditvah se navedeni znesek nanaša na plačilo odvajanja in čiščenja padavinskih voda (deževnice), kar mu tožeča stranka neupravičeno zaračunava, saj deževnice ne odvaja v kanalizacijo.

6. Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da tožnica tožencu ne zaračunava odvajanje in čiščenje padavinskih voda ampak zgolj komunalnih odpadnih voda1, torej tistih, ki nastanejo zaradi rabe vode v bivalnem okolju gospodinjstva. Da je tako, izhaja tudi iz obračuna odvajanja in čiščenja odpadne vode, saj se obračun veže na dobavljeno količino pitne vode gospodinjstvu. Da je v obračunu komunalnih storitev zajeto tudi odvajanje in čiščenje padavinskih voda, toženec ni dokazal. Pri tem je predlagani dokaz z ogledom, s katerim naj bi toženec dokazal svojo trditev, da padavinske vode oziroma deževnica z njegove nepremičnine odteka na sosednje zemljišče, neustrezen dokaz, saj zatrjevanega neupravičenega zaračunavanja s tem ne more dokazati in ga je prvostopenjsko sodišče zato pravilno zavrnilo.

7. Oprave storitev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda toženec ni prerekal, prav tako ni prerekal samega obračuna teh storitev oziroma posameznih parametrov, na katerih temelji opravljeni obračun. Ker toženec neupravičeno ni v celoti izpolnil svoje obveznosti plačila, dolguje od dolžnih zneskov tudi zamudne obresti.

8. Glede na navedeno je toženčeva pritožba neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Toženec v prvostopenjskem postopku ni uspel, zato ni upravičen do stroškov postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). V tem pritožbenem postopku tudi ne more zahtevati povrnitve stroškov, ki izvirajo iz drugih pravdnih postopkov s tožečo stranko. Prav tako v tem pritožbenem postopku, ki je namenjen preizkusu pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, ne more postavljati tožbenih zahtevkov zoper tožečo stranko.

1 Odpadne vode so lahko komunalne odpadne vode ali padavinske odpadne vode.