Jedro

Zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje, ki je bilo za tožnika obvezno, saj je kot nepoklicni župan prejemal plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače in ni bil zavarovan na drugi podlagi, se je tožniku kot zavarovancu prenehala izplačevati starostna pokojnina.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam nosi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi št. ... z dne 13. 3. 2009 in št. ... z dne 7. 7. 2009, s katerima je tožena stranka dokončno odločila, da se tožniku zaradi pridobitve lastnosti zavarovanca s 1. 8. 2008 ustavi izplačevanje starostne pokojnine. Sklenilo je, da tožnik sam nosi stroške postopka.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08) pritožil tožnik in predlagal, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da se v spisu nahaja sklep o določitvi plače, ki ga je izdala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine B.. Sodišče se ni opredelilo do vprašanja, ali je odločitev v zadevi opr. št. Ps 130/2009 (pravilno Ps 1302/2009) predhodno vprašanje v tem sporu. Ker sodba v tem delu ni obrazložena, je s tem sodišče bistveno kršilo določbe postopka po 14. in 15. toč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Tožnik je zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 500/2010, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper omenjeno sodbo prvostopenjskega sodišča vložil revizijo. Nepopolno je ugotovljeno tudi dejansko stanje in v posledici zmotno uporabljeno materialno pravo. Zahteva povračilo stroškov pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni bilo očitanih kršitev, niti kršitev, na katere sodišče druge stopnje na podlagi 2. odst. 350. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti.

Med strankama ni sporno, da je tožena stranka s pravnomočno odločbo Območne enote ... št. ... z dne 12. 3. 2009 odločila, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi 5. odst. 13. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) od 1. 8. 2008 dalje. V upravnem spisu je tudi priložen sklep omenjene komisije št. ... z dne 25. 9. 2008, v katerem je določeno, da tožniku kot županu občine B., ki funkcijo opravlja nepoklicno, od 1. 8. 2008 pripada plačilo v višini 50 % plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno.

Z izdajo odločbe o lastnosti zavarovanca je za tožnika nastala obveznost prijave v zavarovanje v roku 8 dni, kot določa 2. alineja 1. odst. 57. čl. Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ, Ur. l. RS, št. 81/2000 s spremembami). Po 53. čl. ZMEPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vloži prijavo v zavarovanje po uradni dolžnosti, če je bilo zavarovalno razmerje ugotovljeno z dokončno odločbo, pa zavezanec ni vložil prijave v zavarovanje v roku 8 dni od dokončnosti odločbe.

Glede uživanja pravice do starostne pokojnine 2. odst. 156. čl. ZPIZ določa, da je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja, razen za vajence in osebe iz drugega odstavka 34. čl. ZPIZ-1. To so le osebe, ki so na dodiplomskem oz. podiplomskem šolanju, so kot brezposelne osebe vpisani v katero od evidenc pri Zavodu za zaposlovanje oz. so kot invalidi v varstvenih delavnicah, kar ni tožnikov primer. Glede začetka izplačevanja 157. čl. ZPIZ-1 določa, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Če je za tožnika dokončno in v obravnavanem primeru tudi pravnomočno ugotovljena lastnost zavarovanca v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se mu pokojnina ne izplačuje. Po določbi 1. odst. 178. čl. ZPIZ-1 ponoven vstop v zavarovanje, ki je obvezen, ker je tožnik, kot določa 5. odst. 13. čl. ZPIZ-1, v okviru drugega pravnega razmerja (kot nepoklicni župan Občine B.) opravljal delo za katerega je prejemal plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače in tudi ni bil zavarovan na drugi podlagi, zanj pomeni pridobitev lastnosti zavarovanca in prenehanje izplačila pokojnine. Lastnost zavarovanca ni predhodno vprašanje, o katerem bi v smislu 147. člena in naslednjih Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami) morala odločiti tožena stranka v postopku odločanja o ustavitvi izplačila pokojnine, saj je o tem tožena stranka dokončno odločila z odločbo št. ... z dne 20. 4. 2009, vročeno tožnikovi pooblaščenki dne 23. 4. 2009. Tožena stranka je z izpodbijano dokončno odločbo zakonito odločila, da se tožniku ustavi izplačevanje starostne pokojnine z dnem pridobitve lastnosti zavarovanca. Za kolikšno obdobje se tožniku starostna pokojnina preneha izplačevati oz. od kdaj in pod kakšnimi pogoji tožnik ponovno lahko pridobi pravico do izplačila pokojnine, ni bilo predmet odločanja tožene stranke v tem postopku in zato tudi ni predmet presoje v tem socialnem sporu.

Dokončna odločba ter prvostopenjska sodba sta pravilni in zakoniti, neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. čl. ZPP zavrnilo.

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 165. čl. v zvezi s 154. čl. ZPP sklenilo, da stroške pritožbe nosi sam.