Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je iz zemljiškoknjižnega izpiska ugotovilo, da je izključni lastnik nepremičnine upnik, česar dolžnik v pritožbi niti ne izpodbija. S tem je sodišče prve stopnje odgovorilo na ugovorno trditev dolžnika glede prodajne pogodbe in (nekdanjih) solastnih deležev družbenikov ter J. V. na nepremičnini.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka) in predlog za odlog izvršbe dolžnika (II. točka izreka). Naložilo mu je, da mora v 8 dneh povrniti upniku stroške izvršilnega postopka 590,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje (III. točka izreka). Iz zemljiškoknjižnega izpiska je ugotovilo, da ne drži trditev dolžnika, da sta njegova družbenika solastnika nepremičnine, saj je lastnik upnik. Posledično so pravno irelevantne navedbe dolžnika, ki v imenu J. V. uveljavlja ugovor pasivne legitimacije. Upnik je potrdil, da je dolžniku posredoval informativno ponudbo, vendar iz ponudbe ne izhaja, da je dolžniku kakorkoli odpustil dolg. Iz ponudbe je razvidno, da je upnik dal dolžniku možnost za predčasen odkup po pogodbi št. ..., pri čemer je ponudba veljala le 3 dni od dneva izdaje ter se je štela za sprejeto le pod pogojem, če bi upnik prejel kupnino v roku 3 dni od izdaje ponudbe. Ker kupnina ni bila plačana (tega dolžnik niti ni zatrjeval), je ponudba prenehala veljati. Dolžnik bi moral izkazati, da bo on, torej družba, z izvršbo pretrpel nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, ne izkazovati kakšno škodo bosta utrpela njena družbenika, to je zakonca V. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščencu iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. ter 2. točki prvega odstavka
338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) . V pritožbi navaja, da sodišče ni zavzelo nobenega stališča o prodajni pogodbi št. 35/2005 z dne 11. 8. 2005, iz katere so razvidni solastniški deleži zakoncev V. ter J. V., zaradi česar izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, zmotno in nepopolno je tudi ugotovljeno dejansko stanje. Res je, da je v ponudbi z dne 16. 7. 2012 navedeno, da naj bi veljala le 3 dni, vendar se upnik spreneveda, saj je bil ta rok v razgovorih med strankama, zlasti s soglasjem pooblaščene referentke pri upniku, do nadaljnjega molče podaljšan. Vsakemu razumniku in ne samo upniku je jasno, da dolžnik tako v kratkem času, to je le v roku 3 dni, ne more in ni mogel zbrati ter zagotoviti kar 111.130,77 EUR. Žal to zelo pomembno okoliščino dolžnik in upnik nista nikjer zapisala. To bi bilo mogoče, kolikor bi sodišče razpisalo narok, nesporno ugotoviti z zaslišanjem predstavnice upnika in to še zlasti, ker je bila ponudba podpisana zgolj s strani upnika, ne tudi s strani dolžnika. Prav zakonca V. sta družbenika družbe in pomeni, da bi s takojšnjo izvršbo ostala kot družbenika na cesti in brez strehe nad glavo (ne pravna oseba), saj sta si prav preko njune družbe, "zagotavljala kruh". To pomeni, da družbe ter zakonca V. enostavno ni mogoče med seboj ločeno obravnavati.
Upnik je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da dolžnik nadaljuje s sprenevedanjem, saj je v pritožbi dejansko ponovil navedbe, ki jih je podal že v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Pritožba ni utemeljena.
Dolžnik se je v ugovoru skliceval na prodajno pogodbo št. 35/2005 z dne 11. 8. 2005 (priloga B 4), s katero sta zakonca V. (družbenika dolžnika) in J. V. prodali upniku nepremičnino parc. št. ... k.o. R. S., iz katere se mora sedaj dolžnik izseliti na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Celju na podlagi pripoznave II Pg 1369/2011 z dne 27. 2. 2012 (priloga A 1). Sodišče prve stopnje je iz zemljiškoknjižnega izpiska ugotovilo, da je izključni lastnik nepremičnine upnik, česar dolžnik v pritožbi niti ne izpodbija. S tem je sodišče prve stopnje odgovorilo na ugovorno trditev dolžnika glede prodajne pogodbe in (nekdanjih) solastnih deležev družbenikov ter J. V. na nepremičnini. Ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka: (-) ker izpodbijani sklep naj ne bi imel razlogov o odločilnih dejstvih, (-) ker sodišče naj ne bi zavzelo nobenega stališča o prodajni pogodbi, iz katere so bili razvidni solastniški deleži zakoncev V. ter J. V., (-) ker izpodbijanega sklepa naj ne bi bilo mogoče preizkusiti; ni bilo zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
Nadaljnje navedbe v pritožbi: (-) da je bil rok (3 dni za plačilo po ponudbi) molče podaljšan do nadaljnjega s soglasjem pooblaščene referentke pri upniku, (-) da je vsakemu razumniku in ne samo upniku bilo jasno, da dolžnik v tako kratkem času 3 dni ne more in ni mogel zbrati ter zagotoviti 111.130,70 EUR, (-) da dolžnik in upnik tega nista nikjer zapisala, (-) da kolikor bi sodišče razpisalo narok, bi to nesporno ugotovilo z zaslišanjem predstavnice upnika, so nedopustne novote. Dolžnik v pritožbi ni izkazal, da jih ni mogel podati v pravočasnem ugovoru pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje jih zato ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Dolžnik pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bilo res v ponudbi z dne 16. 7. 2012 navedeno, da naj bi veljala le 3 dni. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo: (-) da kupnina ni bila plačana, česar dolžnik ni zatrjeval že v ugovoru, (-) da je prenehala veljati in (-) da dolžnik ni dokazal ugovornega razloga iz 9. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Pravilno je zavrnilo njegov ugovor.
Pri odločitvi o predlogu za odlog izvršbe dolžnik neutemeljeno navaja, da družbe in zakonca V. (družbenika) ni mogoče med seboj ločeno obravnavati, da bi ostala zakonca V. kot družbenika na cesti in brez strehe nad glavo. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi moral dolžnik, torej družba, izkazati, da bo pretrpel nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo po 71. členu ZIZ, ne družbenika. Pravilno je zavrnilo tudi predlog za odlog izvršbe. Z vložitvijo pravnih sredstev 12. 10. 2012 je dolžnik dosegel dejanski odlog izvršbe za leto in pol. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo dolžnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ), saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.