Jedro

Ob obravnavanju pritožbe višje sodišče ugotavlja, da pritožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj z izpodbijanim sklepom že dosega cilj, ki ga zasleduje s svojo pritožbo z dne 19. 9. 2014 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 7. 2014, to je razveljavitev nepravilno izdanega sklepa sodišča prve stopnje. Ker je sodišče prve stopnje sklep o ustavitvi izvršbe razveljavilo, upnik v tej fazi postopka ugodnejše odločitve na tej podlagi ne more pričakovati.

Izrek

I. Pritožba upnika se zavrže. II. Upnik sam krije stroške vložene pritožbe z dne 30.9.2014.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je svoj sklep z dne 28.7.2014 razveljavilo.

2. Zoper navedeni sklep vlaga upnik po svoji pooblaščenki pravočasno pritožbo iz razloga absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pomeni odločitev o pritožbi upnika z dne 19.9.2014 proti sklepu sodišča z dne 28.7.2014. V skladu s četrtim odstavkom 6. člena ZIZ o pritožbah odloča višje sodišče, torej sodišče druge stopnje. S tem, ko je sodišče prve stopnje samo odločilo o pritožbi, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Nadalje pa je sodišče prve stopnje tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče je v obrazložitvi navedlo, da je pomotoma izdalo sklep o ustavitvi izvršbe z obrazložitvijo, da ni čiste vrednosti zapuščine. Take poprave, kot jo je opravilo sodišče prve stopnje ZPP v skladu s 328. členom v zvezi s 15. členom ZIZ, zakon ne dopušča. Upnik ima pravni interes za vložitev te pritožbe, čeprav se razveljavlja sklep, katerega je napadel, iz razloga, ker je v nasprotnem primeru prepuščen riziku, da se bo proti predmetnemu sklepu pritožila dolžnica in s pritožbo uspela, kar pomeni stroške v breme upnika. Poleg tega pa izpodbijani sklep ničesar ne odloča o pritožbenih stroških upnika pritožbe z dne 19.9.2014. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba se zavrže. 4. Ob obravnavanju pritožbe višje sodišče ugotavlja, da pritožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj z izpodbijanim sklepom že dosega cilj, ki ga zasleduje s svojo pritožbo z dne 19.9.2014 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 28.7.2014, to je razveljavitev nepravilno izdanega sklepa sodišča prve stopnje. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je namreč tudi pravni interes (primerjaj tretji odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 29/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker je sodišče prve stopnje sklep o ustavitvi izvršbe razveljavilo, upnik v tej fazi postopka ugodnejše odločitve na tej podlagi ne more pričakovati. Pri tem pa višje sodišče še dodaja, da mora pravni interes obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi (tako Jan Zobec, Lojze Ude, Pravdni postopek in Zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 361, Ur. l. RS in GV založba Ljubljana, 2009, podobno tudi Vrhovno sodišče RS v odločbi II Ips 659/2006).

5. Pritožnik je sicer poskušal izkazati pravni interes za vložitev te pritožbe iz razloga, ker je navedel, da je v nasprotnem primeru prepuščen riziku, da se bo proti sklepu o razveljavitvi izpodbijanega sklepa pritožila dolžnica in s pritožbo uspela, kar pomeni stroške v breme upnika. Glede na to, da iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je bil izpodbijan sklep dolžnici vročen 29.9.2014, da pa dolžnica v roku 8 dni pritožbe ni vložila, v tem delu pravni interes pritožnika ob reševanju pritožbe torej ne obstaja. Tudi nadaljnja pritožbena navedba, da izpodbijani sklep ničesar ne določa o pritožbenih stroških upnika pritožbe z dne 19.9.2014, ne izkazuje pravnega interesa. Z izpodbijanim sklepom o stroških upnikove pritožbe z dne 19.9.2014 še ni odločeno. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju odločiti tudi o stroških upnikove pritožbe z dne 19.9.2014, upoštevaje vse kriterije iz 38. člena ZIZ, zoper sklep o odločitvi o teh stroških pa bo imel upnik možnost vložiti pritožbo, v kolikor z odločitvijo ne bo zadovoljen.

6. Ker pritožnik torej nima pravnega interesa za pritožbo, je njegova pritožba nedovoljena ter jo je višje sodišče v skladu s 1. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo.

7. Višje sodišče je v skladu s 1. točko 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in petim odstavkom 38. člena ZIZ odločilo, da pritožnik sam krije stroške pritožbe z dne 30.9.2014, saj ne gre za stroške potrebne za izvršbe.