Jedro

Kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, ki naj bi ga obtoženec storil zoper svojo vnukinjo, predstavlja posebej občutljivo kazensko zadevo, ki zajema specifično kazenskopravno materijo in zato zahteva posebej izkušen pristop sodnika, ki dela na kazenskem področju. Poleg tega je obsojenec v hišnem priporu, kar terja takojšnje postopanje in dobro poznavanje kazenske procesne in materialne zakonodaje. Vse to so okoliščine, ki upravičujejo prenos krajevne pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrožno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Celju je v teku kazenski postopek zoper obtoženega A. A. zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem odstavku 173. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Predsednica Okrožnega sodišča v Celju je na podlagi prvega odstavka 34. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, saj na Okrožnem sodišču v Celju v okviru kazensko-preiskovalnega in specializiranega oddelka ni več kazenskega sodnika, ki bi mu bilo mogoče glede na določila veljavnega Letnega razporeda dela sodnic in sodnikov na Okrožnem sodišču v Celju in njegovih organizacijskih enotah za leto 2023 (v nadaljevanju letni razpored dela) dodeliti predmetni kazenski spis v reševanje. Sodniki kazenskega oddelka so bili iz sojenja izločeni s sklepi podpredsednice ali podpredsednika Okrožnega sodišča v Celju, sodnik Zoran Lenovšek pa v skladu z letnim razporedom dela ne prejema novega pripada. Izločitveni razlogi obstajajo tudi pri sodnikih specializiranega oddelka, saj so se ob odločanju v dosedanjih fazah postopka seznanili z dokazi, ki so bili izločeni iz spisa oziroma so sodelovali pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico, sodnica mag. Mojca Turinek pa ima trenutno ustavljen pripad. V nadaljevanju navaja, da je obtoženec v hišnem priporu in da gre za precej zahtevno kazensko zadevo, zato bi bila dodelitev drugemu sodniku, ki s sojenjem na kazenskem področju nima izkušenj, neodgovorna ter morebiti problematična tudi z vidika pravice do neodvisnega in nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave RS.

3. Vrhovno sodišče je večkrat presodilo1, da je določitev kriterijev za krajevno pristojnost v rokah zakonodajalca, z množičnimi prenosi krajevne pristojnosti pa bi sodna veja oblasti lahko posegla v zakonodajalčevo pristojnost v večji meri, kot še dopuščata 34. in 35. člen ZKP. Prav tako je večkrat poudarilo, da na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov, ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na določenem sodišču (do katerega je prišlo zaradi izločitev), mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.2 Glede na to, da na pristojnem sodišču sodniško funkcijo opravljajo še sodniki drugih oddelkov tega sodišča, za katere ne obstaja ovira, da ne bi sodili tudi v kazenskih zadevah, je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča krajevno pristojnost mogoče prenesti le izjemoma, če so za to podani tehtni razlogi.3 Takšne izjeme je Vrhovno sodišče doslej zaznalo v izjemno obsežnih in zahtevnih kazenskih zadevah4 ter v pripornih zadevah, v katerih je bil obtoženec dlje časa v priporu.5

4. V obravnavani zadevi se obtožencu očita storitev kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, ki naj bi ga storil nad svojo (sedaj) šestletno vnukinjo. Že iz narave in okoliščin očitane storitve kaznivega dejanja je razvidno, da gre za posebej občutljivo kazensko zadevo, ki zajema specifično kazenskopravno materijo in zato zahteva posebej izkušen pristop. Poleg tega je obsojenec v hišnem priporu, kar terja takojšnje postopanje in dobro poznavanje kazenske procesne in materialne zakonodaje. Priprava sodnikov, ki bi morali obravnavati in soditi v zadevi, ki načeloma ne spada v njihovo področje dela, bi zahtevala več časa, kot bi ga porabil izkušen sodnik, ki dela na kazenskem področju, kar bi utegnilo povzročiti kršitev pravic tako obtoženca kot tudi mladoletne oškodovanke.

5. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ugotovilo, da okoliščine, ki so navedene v predlogu upravičujejo prenos krajevne pristojnosti, zato je predlogu predsednice Okrožnega sodišča v Celju ugodilo in je za krajevno pristojno v obravnavani zadevi določilo Okrožno sodišče v Mariboru.

1 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah I Kr 68/2022 z dne 11. 12. 2022, I Kr 4856/2016 z dne 13. 7. 2017 in druge. 2 Prim. sklepe I Kr 16/2010 z dne 11. 3. 2010, I Kr 4856/2016 z dne 13. 7. 2017 in druge. 3 Tako Vrhovno sodišče v sklepu I Kr 68/2022 z dne 11. 12. 2002 in naslednjih. 4 Prim. sklepe v zadevah I Kr 24832/2018 z dne 25. 3. 2021, I Kr 19354/2021 z dne 8. 12. 2022 in druge. 5 Prim. npr. sklep v zadevi I Kr 68/2002 z dne 11. 12. 2002.