Varna objava fotografij otrok in ukrepi ob kršitvah

Datum

05.09.2025

Številka

07121-1/2025/1396

Kategorije

Fotografije kot OP, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Šolstvo, Vrtec

Na podlagi pogostih vprašanj posameznikov, šol in drugih organizacij, ki delajo z otroki, in 5. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) je Informacijski pooblaščenec pripravil neobvezujoče mnenje v zvezi z vprašanjem, Kaj lahko storimo, da objave fotografij spoštujejo največjo korist otrok, in kako ukrepati, če pride do neprimerne objave.

Temeljno vodilo je načelo največje koristi otroka, kar pomeni, da je treba pred vsako objavo premisliti, ali ta res koristi otroku, ga prikazuje na spoštljiv način ter ne ogroža njegove zasebnosti ali dostojanstva. Če teh pogojev ni mogoče zagotoviti, je varneje, da se objavi izognemo. Pri tem je smiselno razmisliti tudi o tem, kako bo otrok fotografijo doživljal, ko bo starejši, in ali bi si želel, da ostane javno dostopna. Zato se je boljše izogibati objavam, ki prikazujejo otroke v ranljivih ali zasebnih trenutkih, in v teh primerih raje omejiti deljenje na zaprta interna okolja. Posebno občutljive so fotografije otrok, ki bivajo v kriznih centrih, so v bolnišnicah ali se soočajo z resnimi zdravstvenimi, socialnimi ali družinskimi izzivi ipd. Takšne fotografije se praviloma ne objavljajo, četudi bi starši v to privolili. Vedno je treba razmisliti, kdaj in na kakšen način sploh fotografiramo otroke in mladostnike v takih situacijah.

Priporočljivo je tudi, da se v razmislek o objavi vključi same otroke, na način, ki je primeren glede na njihovo zrelost. Čeprav pred 15. letom praviloma še ne morejo samostojno odločati, jih je vredno vprašati, ali se s fotografiranjem in objavljanjem strinjajo. To ne pomeni le spoštovanja njihove osebnosti in pravice do izražanja lastnih stališč, ampak tudi pomemben korak pri učenju odgovorne rabe spleta.

Pri preventivi je pomembna tudi tehnična zaščita. Če se za objavo odločimo, jo je priporočljivo omejiti na zaprte in varne kroge, na primer z nastavitvami zasebnosti na družbenih omrežjih ali z deljenjem preko varnih kanalov, ki niso javno dostopni. Tako zmanjšamo možnost, da bi fotografije dosegle širšo javnost ali bile zlorabljene.

Če kljub temu pride do neprimerne objave, imajo otroci, ki so dopolnili 15 let, pravico, da sami neposredno zahtevajo umik oziroma izbris fotografije pri upravljavcu spletne strani, šoli ali osebi, ki je fotografijo objavila. Otroci mlajši od 15 let lahko to pravico uveljavljajo preko svojih staršev ali skrbnikov. Za lažje uveljavljanje pravice lahko uporabijo tudi obrazec “Zahteva za izbris osebnih podatkov”, ki je dostopen na spletni strani IP (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/doc/obrazci/ZVOP/Zahteva_za_izbris_lastnih_osebnih_podatkov.docx). V vsakem primeru pa se lahko za pomoč ali nasvet obrnejo tudi na druge zaupanja vredne odrasle osebe, na primer svetovalno službo v šoli, zagovornika otrokovih pravic ali center za socialno delo. Če upravljavec fotografije kljub temu ne odstrani, je mogoče vložiti prijavo pri IP (https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlo%C5%BEitev-prijave). V primerih hujših posegov v zasebnost tako otrok kot mladostnikov pa pride v poštev tudi sodno varstvo ter prijava policiji, kadar bi šlo za kaznivo dejanje.

Več napotkov in primerov lahko najdete v mnenjih IP, dostopnih na: www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2 (kategorije Fotografije kot osebni podatki in Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih) ter v drugih gradivih IP, dostopnih na: https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/.

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.