Jedro

Drži, da je namen opravljene parcelacije in njene izvedbe v katastru sodišču omogočiti, da sprejme meritorno odločitev, ki bo zemljiškoknjižno izvedljiva in zato največkrat res že nakazuje, kakšna bo, a to ne spremeni dejstva, da takšna meritorna odločitev še ni bila sprejeta in zato tudi njeno (vnaprejšnje) grajanje ni mogoče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelala izvedenka za geodezijo M. M., primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru, zato se Geodetski upravi RS naloži, naj prioritetno, po pravnomočnosti tega sklepa, evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu s priloženim elaboratom geodetske storitve z dne 15. 3. 2019, številka rezervacije: 90620019, in sicer tako, da evidentira novo nastale parcele in dele mej med novo nastalimi parcelami kot urejene. Elaborat postane sestavni del tega sklepa. Sodišče je Geodetski upravi RS še naložilo, da sodišče obvesti o evidentiranju sprememb.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijane odločitve oziroma njeno razveljavitev.

V bistvenem navaja, da pomen izpodbijanega sklepa ni le v evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru, ampak gre dejansko že za predhodno meritorno odločbo o tem, kako bo ugotovljeno pripadajoče zemljišče. Sodišče bo, ko bo sprememba evidentirana v katastru, odločilo prav na tej podlagi in brez sprememb. Taka je praksa v teh postopkih. Vztraja, da je zato upravičena tudi do vsebinskih pripomb, saj z elaboratom in pred tem izdelanim mnenjem izvedenke urbanistične stroke ne soglaša. Ker pri spornem zemljišču ne gre za pripadajoče zemljišče k stavbi, je posledično tudi elaborat nepravilen in nezakonit. Sodišče bi pripombe moralo upoštevati in jih posredovati izvedenki, ali pa jih samo z ustreznimi razlogi zavrniti. Ker tega ni storilo, je izpodbijani sklep brez razlogov o odločilnih dejstvih, kršeno pa je bilo tudi materialno pravo in zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. V nadaljevanju ponavlja svoje vsebinske pripombe iz tretje pripravljalne vloge z dne 9. 7. 2019 in dodaja, da pripomb na tehnično izdelavo elaborata ni imela, saj je izvedenka elaborat izdelala po pravilih stroke.

3. Predlagatelja na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, se s sklepom po šestem odstavku 13. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. S pritožbo je zato mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Takšna je tudi ustaljena sodna praksa.1 Dejstva, na katera opozarja pritožnica v pritožbi in se nanašajo na vprašanje obsega pripadajočega zemljišča in vprašanje, ali sta predlagatelja njegova lastnika, zato na utemeljenost pritožbe ne morejo vplivati, niti izostanek razlogov o teh dejstvih v izpodbijanem sklepu ne predstavlja kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

6. Drži sicer, da je namen opravljene parcelacije in njene izvedbe v katastru sodišču omogočiti, da sprejme meritorno odločitev, ki bo zemljiškoknjižno izvedljiva in zato največkrat res že nakazuje, kakšna bo, a to ne spremeni dejstva, da takšna meritorna odločitev še ni bila sprejeta in zato tudi njeno (vnaprejšnje) grajanje ni mogoče. 7. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.

1 Glej odločitve v zadevah VSL I Cp 3427/2013, I Cp 2054/2015, II Cp 3015/2015, I Cp 2436/2016 in I Cp 331/2017.