Jedro

Tožnik je tožbo, vloženo zoper toženo stranko zaradi preizkusa ocene dela, kasneje umaknil, vendar pa ni šlo za situacijo, da bi tožnik umaknil tožbo zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke. Zato je tožena stranka skladno z določbo prvega odstavka 158. člena ZPP upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali zaradi zastopanja do umika tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom določilo vrednost spora na znesek 4.000,00 EUR (I. točka izreka) in v zadevi postopek ustavilo (II. točka izreka), pri čemer je tožniku naložilo, da je dolžan toženi stranki plačati stroške postopka v znesku 226,70 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo (III. točka izreka).

Tožnik se je pritožil zoper sklep v delu odločitve o določitvi vrednosti spora (v I. točki izreka) in v delu odločitve o stroških (III. točka izreka) iz vseh pritožbenih razlogov po določbi prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je v sporu umaknil tožbo, ko je prejel vabilo za glavno obravnavo. Glede sporne zadeve je bil prepričan, da ne obstaja več. V tem času je odšel v pokoj, zaradi česar meni, da bi bila nadaljnja obravnava popolnoma nesmiselna. Sodišče v sporu ni izvedlo nobenega procesnega dejanja, zaradi česar ni imelo nobenih stroškov. Že res, da je sodišče določilo vrednost spora po prostem preudarku, vendar je previsoka, saj bi dejansko znašala samo nekaj evrov. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče v izpodbijanem delu sklepa pravilno odločilo. Tožena stranka je imela stroške z vložitvijo odgovora na tožbo in jih je priglasila v pripravljalni vlogi dne 23. 9. 2013. Meni, da ji je sodišče pravilno odmerilo nagrado za postopek in administrativne stroške, zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne tožnikovo pritožbo in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v izpodbijanem delu v mejah pritožbenega izpodbijanja, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni pa pritožbeno sodišče pazilo tudi na zmotno uporabo materialnega prava, saj to v sporni zadevi ni bilo uporabljeno. Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa pravilno odločilo. Zato pritožbeno sodišče na tožnikove pritožbene navedbe še odgovarja: V zadevi gre za presojo izpodbijane odločitve o stroških postopka, ki so nastali toženi stranki do umika tožbe. Po določbi prvega odstavka 151. člena ZPP gre pri pravdnih stroških za izdatke, nastale med postopkom ali zaradi postopka pri sodišču. Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške. Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške ali pa jih ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, da povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov (prvi in drugi odstavek 154. člena ZPP). V skladu z določbo prvega odstavka 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

Po ugotovitvi pritožbenega sodišča gre v tem sporu za primer, ko je tožnik tožbo, vloženo zoper toženo stranko zaradi preizkusa ocene dela, kasneje prostovoljno umaknil, kar pomeni, da v zadevi ni šlo za situacijo, da bi tožnik umaknil tožbo zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke. Zato je tožena stranka skladno z določbo prvega odstavka 158. člena ZPP upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali zaradi zastopanja po zakonitem zastopniku Državnem pravobranilstvu Republike Slovenije v času do umika tožbe.

Po določbi 16. člena Zakona o Državnem pravobranilstvu (ZDPra, Ur. l. RS, št. 20/1997 in spremembe) se stroški zastopanja Državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči in upravnimi organi obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah. Gre za Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008), s katerim so določene nagrade in stroški za odvetniške storitve. Iz sodne prakse izhaja, da se večina odvetniških nagrad določi glede na vrednost spornega predmeta, če tako ni mogoče, pa po prostem preudarku. Kadar vrednosti spornega predmeta ni mogoče določiti niti po prostem preudarku, se skladno z določbo drugega odstavka 22. člena ZOdvT določi na 4.000,00 EUR.

Tožnik je v tem sporu postavil zahtevek zoper toženo stranko zaradi preizkusa ocene dela in v tej zvezi ni opredelil vrednosti spornega predmeta. Ker jo sodišče prve stopnje ni moglo določiti niti s prostim preudarkom, je zato pravilno izhajalo iz določbe 22. člena ZOdvT ter jo določilo v višini 4.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tako skladno s priglašenimi stroški tožene stranke, ki jih je imela z zastopanjem po zakonitem zastopniku v tem sporu do trenutka, ko je tožnik umaknil tožbo, pravilno priznalo toženi stranki nagrado za postopek zaradi podanega odgovora na tožbo skladno s tar. št. 3100 ZOdvT ter nato še administrativne stroške skladno s tar. št. 6002 ZOdvT, oboje v višini, kot je to razvidno iz izpodbijanega dela sklepa.

Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti ne razlogi, na katere je bilo potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo tožnikovo pritožbo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).