Jedro

Glede na povzet potek postopka in materialni predpis, ki velja v tem primeru, tj. ZEN, je prvostopenjski organ mogel oziroma moral odločiti na način, da je ugodil zahtevi stranke z interesom Občini T. in kot urejeno mejo evidentiral predlagano mejo iz elaborata, predloženega k zahtevi. Drugačno določitev meje od meje po podatkih zemljiškega katastra bi tožnik lahko izposloval le v sodnem postopku ureditve meje, ki ga je sicer sprožil, vendar do vsebinske obravnave njegovega predloga ni prišlo in s tem tudi ne do sodne ureditve meje. Pri tem tudi niso pravno relevantni razlogi za tak zaključek sodnega postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se v katastrski občini 1545 Bedenj kot urejen evidentira del meje parcele 111 s sosednjimi parcelami 222, 333, 444, 555-dotik in 666-dotik (1. točka izreka), da je grafični prikaz urejenega dela meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami priloga temu aktu, urejen del meje je označen poudarjeno (2. točka izreka), in da stroškov postopka ni (3. točka izreka).

2.V obrazložitvi je navedel, da je stranka z interesom Občina T. vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela meje parcele 111 s sosednjimi parcelami 222, 333, 444, 555-dotik in 666-dotik. Zahtevi je bil priložen elaborat po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN). Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku mejne obravnave sodelovali oziroma bili vabljeni lastniki sosednjih parcel, med drugim tožnik za parceli št. 222 in 333. Tožnik se mejne obravnave ni udeležil. Po 36. členu ZEN je prvostopenjski organ pozval tožnika, da se izjavi o poteku predlagane meje. Ker se tožnik z mejo ni strinjal, je bila razpisana ustna obravnava (37. člen ZEN). Tudi po zaključeni ustni obravnavi je ostal sporen del meje med parcelami št. 111 ter 222 in 333. Organ je zato tožnika pozval k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje (39. člen ZEN). Ker je tožnik sodni postopek ureditve meje sprožil, je bil ta postopek prekinjen. Z dopisom, N 11/2020 z dne 1. 3. 2021, je Okrajno sodišče sporočilo, da je postopek pravnomočno končan s sklepom sodišča, N 11/2020 z dne 29. 9. 2020, s katerim se je predlog zavrgel in postal pravnomočen 22. 12. 2020. Glede na navedeno je organ odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

3.Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnil. V zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da preizkus elaborata po 35. členu ZEN vsebuje tudi preveritev, ali je geodet za določitev predlagane meje uporabil zadnje vpisane podatke zemljiškega katastra in podatke iz zbirke listin. Ugotovljeno je bilo, da se predlagana meja ne razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Drugačen potek meje je možno dokazovati v sodnem postopku. V katastru se kot urejena ne more evidentirati meja, ki bi odstopala od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Tožnik ima še vedno možnost, da mejo uredi drugače v sodnem postopku. Glede parcele 111, po kateri poteka cesta, pa tožnik nima interesa, ker je v lasti stranke z interesom Občine T.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4.Tožnik je v tožbi navedel, da se z odločbo ne strinja. Mejniki naj se odstranijo, sicer naj se mu izplača odškodnina. Iz elaborata je jasno razvidno, da pot sedaj poteka po njegovi parceli, ki jo ima občina v posesti na tem odseku. Urejanje mej na javnih poteh bi moralo biti predhodno navedeno v uradnem listu, kar ni bilo. Župan je podpisal urejanje meje za svojo sorodnico, saj ji želi podariti del parcele 111, ki je javno dobro. Ni bila upoštevana površina po katastru in površina, ki jo ima občina v posesti. Pokazana mu je bila samo skica 2/1. Celoten elaborat meritev mu je dalo sodišče, iz katerega je jasno razvidno, kje poteka cesta in del poti v posesti občine, zato je postopek ustavil. Geodetka bi morala postaviti mejnik med parcelo 777 in 111, ni upoštevala, da se mejniki postavljajo min. 0,5 m od poti in na nabrežine. Smiselno je predlagal odpravo odločbe.

5.V dopolnitvi tožbe je tožnik še dodal, da je bila pot na parceli št. 111 zarisana po poteku poti za vozila z vprego, potem se je razširila, brez odškodnina in brez soglasja lastnikov. Po poti naj bi bil možen promet. Širina poti je označena z mejniki samo z ene strani in še to ne v celoti. Mejnik, predhodno postavljen na nabrežini, je bil izruvan, sedaj so mejniki postavljeni tik ob asfaltu, kljub temu ne gre za isto širino poti, kot izhaja iz katastra. Pot naj se uredi na način, da bo možen promet po njej. Želi, da se mu izplača odškodnina in najemnina, strinja se tudi z zamenjavo s parcelo št. 888, k.o. Adlešiči, ki je v lasti občine.

6.Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala je upravne spise.

7.Stranki z interesom Občina T. in A. A. odgovora na tožbo nista podali.

Glavna obravnava in dokazni postopek

8.Sodišče je razpisalo narok za glavno obravnavo, na katero je pristopil tožnik, ostale stranke se naroka niso udeležile. Tožnik je navedel, da vztraja pri tožbi, da je iz elaborata, lista 3/1, jasno razviden potek občinske parcele oziroma, da pot poteka preko njegove parcele. Ponovno je poudaril, da so mejniki postavljeni napačno, zaradi česar se morajo odstraniti, saj pot ni dovolj široka za promet in se zato v posledici vozi po njegovi parceli. Pot je treba po njegovem mnenju urediti v celoti, v ta postopek mora biti povabljen.

9.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v priloge k tožbi in dopolnitvi tožbe: prikaz parcele (A1), elaborat (A2), sliko 1 (A3) in izris iz PISO Črnomelj (A4) ter vse listine upravnega spisa.

Odločitev sodišča

K I. točki izreka

10.Tožba ni utemeljena.

11.V tem primeru tožnik izpodbija zakonitost odločitve prvostopenjskega organa o evidentiranju urejene meje.

12.Organ je z izpodbijano odločbo presodil, da je k zahtevi predloženi elaborat geodetske storitve zadostil vsem zahtevam po ZEN in Pravilniku, da so za predlagano evidentiranje urejene meje izpolnjeni vsi pogoji, zaradi česar je ugodil zahtevi stranke z interesom Občini T. Temu zaključku je pritrdil tudi drugostopni organ v pritožbenem postopku.

13.Urejanje in evidentiranje urejene meje je predpisano v III. poglavju ZEN (26. člen in dalje). Postopek evidentiranja urejene meje se uvede na zahtevo lastnika parcele ali na zahtevo državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih subjektov, če tako določa zakon (prvi in tretji odstavek 28. člena ZEN). Lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje, so stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje (drugi odstavek 28. člena ZEN). Zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je treba priložiti elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave (prvi odstavek 29. člena ZEN). 31. člen predpisuje opravo mejne obravnave ter pogoje za njeno opravo.

14.ZEN v nadaljevanju (35. člen in dalje) predpisuje postopanje geodetskega organa, ko prejme v prejšnji točki opisano zahtevo. Če zahteva prestane formalni in vsebinski preizkus, organ povabi lastnike, ki se niso udeležili mejne obravnave, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje (36. člen). Če je v elaboratu ureditve meje, poleg predlagane, prikazana ena ali več pokazanih mej ali, če je lastnik iz prvega odstavka prejšnjega člena izjavil, da se ne strinja z mejo, kakršna je predlagana v elaboratu ureditve meje, geodetska uprava opravi ustno obravnavo v uradnih prostorih, na katero se povabi med drugim lastnike, ki so pisno izjavili, da se s potekom meje, kakršna je predlagana v elaboratu ureditve meje, ne strinjajo; vabilo na ustno obravnavo se vroči z osebnim vročanjem na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek, najmanj osem dni prej (prvi, drugi in tretji odstavek 37. člena). Na ustni obravnavi lahko lastniki izjavijo soglasje k poteku predlagane meje (tretji odstavek 38. člena ZEN). Če po opravljeni ustni obravnavi meja ostane spora, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem (prvi odstavek 39. člena ZEN). Če se začne sodni postopek ureditve meje, se postopek evidentiranja urejene meje po tem zakonu s sklepom prekine (peti odstavek 39. člena ZEN). Če se sodni postopek ureditve meje ustavi ali če se predlog za sodno določitev meje zavrže ali zavrne, se postopek evidentiranja urejene meje nadaljuje in se kot urejena meja evidentira predlagana meja (šesti odstavek 39. člena ZEN).

15.Kot izhaja iz podatkov spisa, se je tožnik kot lastnik sosednjih parcel št. 222 in 333, obe k.o. 1545 Bedenj, udeležil mejne obravnave, vendar jo je predčasno zapustil, ne da bi pokazal svoje meje in podpisal zapisnika. Ugotovitev iz prvostopenjske odločbe, da se tožnik mejne obravnave ni udeležil, je tako napačna, vendar pa to ne vpliva na zakonitost odločitve, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. Po pozivu prvostopenjskega organa iz 36. člena ZEN (izjava o strinjanju/nestrinjanju s potekom predlagane meje - op. sod.) je tožnik izjavil, da se s predlaganim delom meje ne strinja. Organ je zato, upoštevajoč 37. člen ZEN, razpisal ustno obravnavo, po opravi katere je del meje (še vedno) ostal sporen, zaradi česar je bil tožnik pravilno napoten na sodno ureditev meje (prvi odstavek 39. člena ZEN), kar je tudi storil, obravnavani postopek pa je bil tudi prekinjen (peti odstavek 39. člena ZEN). In po ugotovitvi, da je bil nepravdni postopek, N 11/2020, ureditve meje med parcelo 111 in tožnikovimi parcelami 222 in 333, pravnomočno končan s sklepom o zavrženju, N 11/2020 z dne 29. 9. 2020, je tudi po oceni sodišča prvostopenjski organ mogel odločiti o evidentiranju urejene meje po podani zahtevi stranke z interesom Občine T., saj so nastopile okoliščine, ki jih ureja šesti odstavek 39. člena ZEN, tj. da je bil predlog za sodno določitev meje zavržen in se zato postopek evidentiranja urejene meje nadaljuje in se kot urejena meja evidentira predlagana meja.

16.Tožnik ugovarja, da je jasno razvidno iz elaborata, da občinska pot poteka po njegovi parceli, kot tudi, da so bili mejniki napačno postavljeni, da ni bila upoštevana površina iz katastra, da bi moral biti mejnik postavljen med parcelo 111 in parcelo 777 in 0,5 m od poti in na nabrežini. Smiselno torej ugovarja, da je predlagana meja napačna.

17.Kot je tožniku pojasnil že drugostopenjski organ, vsebuje formalni in vsebinski preizkus zahteve po 35. členu ZEN tudi preveritev, ali elaborat ureditve meje vsebuje vse predpisane sestavine, in, ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru. Povedano drugače: preveri se, ali je geodet za določitev predlagane meje uporabil zadnje vpisane podatke zemljiškega katastra in podatke iz zbirke listin, kar je storil tudi prvostopenjski organ v tem primeru ter ugotovil, da se predlagana meja ne razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. In glede na povzet potek postopka in materialni predpis, ki velja v tem primeru, tj. ZEN, je prvostopenjski organ mogel oziroma moral odločiti na način, da je ugodil zahtevi stranke z interesom Občini T. in kot urejeno mejo evidentiral predlagano mejo iz elaborata, predloženega k zahtevi. Drugačno določitev meje od meje po podatkih zemljiškega katastra bi tožnik lahko izposloval le v sodnem postopku ureditve meje, ki ga je sicer sprožil, vendar do vsebinske obravnave njegovega predloga ni prišlo in s tem tudi ne do sodne ureditve meje. Pri tem tudi niso pravno relevantni razlogi za tak zaključek sodnega postopka.

18.Sodišče tudi ne more upoštevati ugovorov tožnika, ki se nanašajo na mejo med parcelo št. 111 in parcelo št. 777 (njen potek in postavitev mejnikov), ker tožnik ni lastnik nobene od teh parcel. V kolikor pa tožnik s tem tudi uveljavlja napačen potek meje med parcelo št. 111 in njegovima parcelama št. 222 in 333 (trdi namreč, da promet po poti zaradi nezadostne širine ne more potekati po poti, zaradi česar se odvija tudi po njegovih parcelah), pa sodišče ponovno pojasnjuje, da bi drugačno določitev meje lahko tožnik izposloval v sodnem postopku ureditve meje. Tak postopek pa tožnik še vedno lahko sproži.

19.Sodišče še pripominja, da bo, če se bo izkazalo, da poteka občinska (torej javna) pot tudi po tožnikovi parceli in se bo tožnik s tem strinjal, lahko v nadaljnjih postopkih uveljavljal ustrezno odškodovanje za del parcele, kjer poteka pot.

20.Glede na navedeno je sodišče tožbo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena, zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

21.Sodišče je odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (51. člen ZUS-1).

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006) - ZEN - člen 35, 36, 37, 39, 39/1, 39/6

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.