Jedro

Zavrnitev tožbenega zahtevka, ker tožeča stranka ni uspela dokazati, da je zavarovanec tožene stranke povzročitelj škode.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 1.029.600,00 SIT. Ugotovilo je, da niso resnične tožbene navedbe, po katerih naj bi bil tožničin avto poškodovan v prometni nesreči dne 8.12.1992. Ugotovilo je številna dejstva, ki so izključevala trditve tožeče stranke.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Potrdilo je prvostopno oceno dokazov. Obravnavalo je pritožbene navedbe in nanje izčrpno odgovorilo.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge iz 370. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999. Navaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo vrsto predlaganih relevantnih dokazov. E. P. ni bil soočen s pričo F. To bi bilo pomembno zlasti zaradi razjasnitve vprašanja, kdaj je P. nabavil avtokleparsko ravnalno mizo. Nista bili zaslišani priči v zvezi s tehničnim pregledom avtomobila. Ni bil opravljen dokaz s poizvedbami na Carinarnici. Vse to pomeni kršitev 8. člena Zakona o pravdnem postopku. Nekateri razlogi pa so nejasni in jih ni mogoče preizkusiti. Napačno je uporabljeno tudi materialno pravo. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977).

Ker je bila sodba prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur. l. RS, št. 26/99), je revizijsko sodišče na podlagi 498. člena tega zakona uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

V tej zadevi je bistveno, ali je dne 8.12.1992 res prišlo do nesreče, ki jo je povzročil S. B. in v kateri naj bi bil poškodovan tožničin avtomobil. Sodišče prve stopnje je v zelo izčrpnem in vzorno izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da ta bistvena trditev tožbe ni resnična. Ugotovitev sodišča temelji na dejstvih, da je tožnica kupila avtomobil, ki je bil poškodovan tako, da sta pogodbeni stranki to ocenili kot "totalko", da je tudi B. kupil poškodovan avtomobil in ga pred 8.12.1992 ni popravil ter da sta E. P. in S. B. dogodke dne 8.12.1992 neresnično prikazala kot prometno nesrečo. Ostale okoliščine posredno podpirajo to temeljno ugotovitev. Tožeča stranka skuša s predlaganimi dokazi ovreči ali vsaj omajati nekatere ugotovitve, ki pa niso odločilnega pomena in le logično podpirajo navedeno temeljno ugotovitev. Tudi če bi tožeča stranka dokazala, da je E. P. kupil ravnalno mizo šele po 8.12.1992 in da je bilo v tedanjem času res več primerov carinskih goljufij, to ne bi prav nič vplivalo na dejstvo, da sta se B. in E. P. poznala že pred 8.12.1992, da je tožnica kupila močno poškodovan avto in da B. avto pred 8.12.1992 ni bi popravljen (priča B. in fotografije). Tega, da je bil tožničin avto, čeprav močno poškodovan, na novo registriran prav do dne domnevne nesreče, ne bi bilo mogoče ovreči s pričama, katerih imen pa tožeča stranka sploh ni navedla. Zato zavrnitev teh dokaznih predlogov ne pomeni nobene kršitve Zakona o pravdnem postopku. Prav tako v razlogih sodb prve in druge stopnje ni nejasnosti in protislovnosti; nasprotno, obe sodbi sta logično utemeljeni in navajata vse razloge o tem, katera dejstva so ugotovljena in na kakšni podlagi, katerim dokazom pa sodišči nista verjeli in zakaj. Revizijsko sodišče dokazov ne ocenjuje (tretji odstavek 385. člena ZPP). Ugotavlja samo morebitne kršitve v postopku izvajanja in ocenjevanja dokazov. Vendar, kot je bilo že obrazloženo, sta v tem pogledu sodbi brez napak.

Glede na ugotovljeno dejstvo, da tožnici škode ni povzročil B. v prometni nesreči, je materialno pravo uporabljeno pravilno.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393. člen ZPP).