Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če bi v zadevi na pritožbeni stopnji odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih z omenjeno strokovno sodelavko, ki pretežno sodeluje v izvršilnih zadevah, bi bila lahko, upoštevajoč tudi dejstvo, da je civilni oddelek sodišča relativno majhen in je delo organizirano le v dveh senatih, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
Za odločanje v tej zadevi na pritožbeni stopnji se določi Višje sodišče v Ljubljani.
1. Upnik je v tej izvršilni zadevi 18. 11. 2013 vložil predlog za izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Kopru P 946/2007 z dne 30. 11. 2012 v zvezi s sklepom P 946/2007 z dne 16. 5. 2013 zaradi izterjave 1.220,20 EUR s pripadki. Okrajno sodišče v Kopru je s sklepom In 394/2013 z dne 18. 2. 2014 zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi in ugovor tretje - A. A. Zavrnilo je tudi dolžnikov predlog za določitev drugih izvršilnih sredstev in odločilo o izvršilnih stroških. S sklepom 0237 In 394/2013 z dne 6. 3. 2014 je odmerilo nagrado sodnemu cenilcu za gradbeno stroko in odločilo o povrnitvi njegovih stroškov. Dolžnik je zoper oba omenjena sklepa vložil pritožbo in se zadeva zaradi odločanja na pritožbeni stopnji nahaja na Višjem sodišču v Kopru.
2. Višje sodišče v Kopru predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na pritožbeni stopnji na drugo stvarno pristojno sodišče, ker je strokovna sodelavka B. B., ki je zaposlena na sodišču, upnikova hčerka. Sodnica poročevalka v letošnjem letu sodi v senatu, v katerem sodeluje tudi strokovna sodelavka, ki pretežno rešuje prav izvršilne zadeve. Civilni oddelek Višjega sodišča v Kopru je relativno majhen, delo oddelka pa je organizirano le v dveh senatih, zato bi utegnilo sodelovanje strokovne sodelavke pri upniku vzbuditi vtis pristranskosti.
3. Predlog je utemeljen.
4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanje pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani Višjega sodišča v Kopru zatrjevana okoliščina, da je strokovna sodelavka na tem sodišču, ki pretežno sodeluje pri odločanju v izvršilnih zadevah, upnikova hčerka. Če bi v zadevi na pritožbeni stopnji odločalo Višje sodišče v Kopru kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih z omenjeno strokovno sodelavko, bi bila lahko, upoštevajoč tudi dejstvo, da je civilni oddelek sodišča relativno majhen in je delo organizirano le v dveh senatih, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
6. Ker uveljavljene okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi na pritožbeni stopnji določilo Višje sodišče v Ljubljani.