Jedro

Toženec ni ravnal skladno s pogodbo; do 31. 8. 2012 ni opravil nobenega izpita, k njim niti ni pristopil, torej je prekinil udeležbo, o tem pa ni obvestil tožnika. To je razlog za upravičen odstop od pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da je dolžan tožniku plačati 1.365,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 11. 2016 in mu povrniti pravdne stroške v višini 651,13 EUR.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženec. Meni, da tožnik ni izpolnil svojega trditvenega in dokaznega bremena. Tožnik bi lahko uspel v pravdi le, če bi izkazal, da toženec programa ni uspešno zaključil zaradi krivdnih razlogov na njegovi strani. Zgolj objektivno dejstvo, da se program ni zaključil, ne zadošča. Treba je upoštevati, da je pogodbo sestavil tožnik. Njena določila so nejasna, neopredeljena, zato je tudi določilo o povračilu sredstev nično. Ker toženec na podlagi pogodbe ni ničesar prejel, saj je bil znesek nakazan tretjemu, določilo 190. člena OZ ne pride v poštev. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, razlogi sodbe pa so v nasprotju z listinami v spisu.

3. Na pravočasno vročeno pritožbo tožnik ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativno bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Pritožnik trdi, da je sodišče pri svoji odločitvi prekoračilo trditveno podlago tožnika, ki ni navedel vseh pravno relevantnih okoliščin in jih tudi ni dokazal. S tem uveljavlja relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je v sporih majhne vrednosti nedovoljen pritožbeni razlog.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava. Pravdni stranki sta 24. 10. 2011 sklenili pogodbo o vključitvi v aktivnosti formalnega izobraževanja, v kateri sta uredili medsebojne obveznosti in posledice njihove neizpolnitve. Obveznosti, ki jih je prevzel toženec, so razvidne iz 11. člena Pogodbe, med njimi je tudi obveznost rednega udeleževanja programov, ki ga ne sme prekiniti brez predhodnega soglasja Zavoda. Iz trditev tožnika, katerim je po izvedenem dokaznem postopku sledilo tudi sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče pa je nanje vezano, izhaja, da toženec ni ravnal skladno s pogodbo in da do 31. 8. 2012 ni opravil nobenega izpita, k njim niti ni pristopil, torej je prekinil udeležbo, o tem pa ni obvestil tožnika. To je razlog za upravičen odstop od pogodbe na podlagi prve alineje 12. člena Pogodbe, zaradi katerega je tožnik upravičen do povrnitve izplačanega zneska v višini stroškov programa na podlagi prvega odstavka 13. člena Pogodbe.

8. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na nedorečenost pogodbe glede dokazanih krivdnih razlogov za neuspeh. Ti se namreč nanašajo le na vračilo stroškov programa od udeleženca, ki za posamezno šolsko leto programa ni uspešno zaključil. V konkretnem primeru za tak primer ne gre, saj je udeleženec že predhodno prekinil izobraževanje in k izpitom sploh ni pristopil. 9. Ker pravno podlago v konkretnem primeru predstavljajo pogodbena določila, se pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na neupravičeno obogatitev.

10. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.