Jedro

Razlogi, zakaj stranka v roku, ki ga določa zakon, sodnega postopka ureditve meje ni sprožila, na obstoj domneve o strinjanju z ugotovljenim potekom meje ne morejo imeti vpliva.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Območna geodetska uprava Maribor evidentirala urejeno mejo med zemljišči s parc. št. 110, 111/1, 111/2, 36/1* in 36/2* s sosednjimi zemljišči s parcelnimi številkami 103/2, 104/2, 104/4, 113, 115/1, 1417/1, 35/2* in 37/1*, vse k.o. ... V postopku parcelacije so bile ukinjene parcele s številkami 110, 111/1, 111/2, 36/1* in 36/2*, ustanovljene pa so bile parcele s številkami 111/1, 111/2 in 111/3. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bil postopek začet na zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje in za parcelacijo, ki sta jo vložila A.A. in B.A. iz X. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga v skladu z določbami Zakona o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Ur. l. RS, št. 26/2007) izdelal samostojni podjetnik C.C. s.p. Elaborat je potrdil odgovorni geodet D. Geodetska uprava je s vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo preverila, ali je bila lastnikom zemljišč, katerih meje so se urejale in lastnikom sosednjih zemljišč, zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi in ugotovila, da so bile vse stranke na dan mejne obravnave vpisane kot lastniki v zemljiški knjigi in da se jim je na mejni obravnavi zagotovila tudi možnost udeležbe. Vse stranke so v postopku na mejni obravnavi podpisale zapisnik z dne 23. 1. 2008, podpisale pa so tudi izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, tožnik pa je svoj podpis kasneje preklical. Geodetska uprava ga je povabila na ustno obravnavo, iz zapisnika te obravnave pa je razvidno, da je meja tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna, saj se tožnik z ugotovljenim potekom meje ni strinjal. V skladu z 39. členom ZEN je bil tožnik zato pozvan, naj pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni po prejemu poziva začne sodni postopek ureditve meje in o tem obvesti geodetsko upravo ter predloži dokazilo o vložitvi popolne vloge za sodno ureditev meje. Z dopisom z dne 8. 12. 2008 je tožnik geodetsko upravo obvestil o uvedbi sodnega postopka na Okrajnem sodišču v Mariboru, obvestilu pa ni predložil dokazila o sprožitvi postopka. Po 138. členu ZEN mora lastnik obvestiti geodetsko upravo o začetku sodnega postopka o ureditvi meje in obvestilu predložiti dokazilo o tem, da je vložil popolno vlogo za sodno ureditev meje. Če lastnik geodetski upravi ne predloži dokazila o vložitvi popolne vloge za sodno ureditev meje, lahko vsakdo po načelu zaupanja šteje, da je meja, določena v upravnem postopku, urejena meja, oseba, ki je začela sodni postopek in o tem ni obvestila geodetske uprave, pa lahko zahteva vzpostavitev stanja meje v skladu s sodno odločbo le, če je takšna vzpostavitev v naravi še mogoča. Na to je bil tožnik opozorjen v pozivu za sprožitev postopka sodne ureditve meje. Geodetska uprava pa je tudi sama preverila, ali je tožnik začel sodni postopek na Okrajnem sodišču ter ugotovila, da tega ni začel. Glede na navedeno je po presoji upravnega organa na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZEN potrebno šteti, da se tožnik s potekom predlagane meje strinja.

Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, ki pa je bila z odločbo Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije št. 3532-70/2009 z dne 21. 9. 2009 kot neutemeljena zavrnjena.

V tožbi tožnik izpodbijani odločitvi nasprotuje in navaja, da jo je poskušal izpodbijati pred pristojnim sodiščem. V ta namen zaprosil tudi za brezplačno pravno pomoč, a je bila njegova vloga zavrnjena. Ker nima denarja, sam ne more uveljavljati pravice, ki mu jo zagotavljata 33. in 67. člen Ustave Republike Slovenije, to pa ima za posledico kršitev prvega odstavka 14. člena in petega odstavka 15. člena Ustave Republike Slovenije. Tožnik še očita, da je upravni organ upošteval meritve geodeta D., ki jih je tudi sam potrdil, ne da bi vpogledal v dokumentacijo zadeve, ki potrjuje tožnikove navedbe. Kot navaja, bo, kolikor se bo vztrajalo pri dosedanji odločitvi, ovadil D., ki je meritve opravil in odgovorne, ki so te meritve podprli. Oškodovan ni zgolj sam, saj iz dokumentacije izhaja, da je meja vrisana tudi po družbenem zemljišču, kjer je predviden pločnik, kar pomeni, da bo potrebno za družbeno zemljišče plačati.

V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri izpodbijani odločitvi in se sklicuje na razloge za odločitev, ki so razvidni iz njene obrazložitve.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Tožnik nasprotuje izpodbijani odločbi, s katero so bile evidentirane meje med zemljišči v tožnikovi solasti ter sosednjimi zemljišči ter navaja, da se ne strinja s potekom meje, kot je bila ta ugotovljena na mejni obravnavi dne 23. 1. 2008. Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je bil tožnik na mejni obravnavi prisoten in da je podpisal tudi zapisnik mejne obravnave, a je svoj podpis in s tem soglasje k ugotovljenemu poteku meje z dopisom, naslovljenim na geodeta, naknadno umaknil. Ker je po opravljeni mejni obravnavi ostalo vprašanje poteka meje med tožnikom in predlagateljema postopka sporno, je geodetski upravni organ tožnika ter vlagatelja zahteve za ureditev meje v skladu z določbo prvega odstavka 37. člena ZEN povabil na ustno obravnavo, ki je potekala dne 6. 11. 2008 v uradnih prostorih Območne geodetske uprave Maribor. Ker tožnik tudi na ustni obravnavi ni soglašal s potekom meje, kot je ta predlagana v elaboratu ureditve meje, je upravni organ na prvi stopnji tožnika, upoštevaje določilo prvega odstavka 39. člena ZEN, pozval, naj v roku 30 dni od prejema poziva začne sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem in predloži o tem dokazilo. Tožnik pa je bil v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZEN tudi pravilno opozorjen na pravne posledice, ki bodo nastale, če v roku ne začne sodnega postopka.

Med strankama ni sporno, da tožnik v postavljenem roku sodnega postopka ureditve meje ni sprožil. V tožbi navaja, da tega ni storil, ker mu pristojni organ brezplačne pravne pomoči ni dodelil, sam pa nima denarja, da bi uveljavljal svojo pravico. V primeru, ko stranka, ki je bila napotena na sodišče, sodnega postopka ureditve meje ne sproži, zakon določa, da se šteje, da lastniki soglašajo s potekom predlagane meje. Zakon torej postavlja domnevo obstoja soglasja, ki je stranka naknadno ne more ovreči. Razlogi, zakaj stranka v roku, ki ga določa zakon, sodnega postopka ureditve meje ni sprožila, na obstoj domneve in s tem na odločitev v zadevi ne morejo imeti vpliva. Odločitve organa za brezplačno pravno pomoč pa stranka v tem postopku ne more izpodbijati. Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe izveden pravilno in v skladu z zakonom, v postopku pa je bila stranki tudi dana možnost varovanja pravic in pravnih koristi, tožnik v postopku ne more uspeti s sklicevanjem na ustavno pravico do zasebne lastnine (33. in 67. člen Ustave Republike Slovenije) in na enakost pred zakonom (14. člen Ustave Republike Slovenije).

Glede ugovora tožnika, da je elaborat ureditve meje izdelal in potrdil odgovorni geodet in samostojni podjetnik C.C. s.p. iz Lenarta v Slovenskih Goricah, pa sodišče pojasnjuje, da skladnost elaborata geodetske storitve s predpisi po prej veljavnem Zakonu o geodetski dejavnosti (Ur. l. RS, št. 8/2000 s spremembami; v nadaljevanju: ZGeoD) s podpisom in identifikacijsko številko potrjuje odgovorni geodet, ki ga za opravo storitve imenuje geodetsko podjetje (prvi in drugi odstavek 6. člena ZgeoD). Po zakonu tudi ni ovire, da bi naloge odgovornega geodeta ne mogel opravljati podjetnik posameznik, registriran za opravljanje geodetske dejavnosti, kateremu je zaupana oprava posamezne geodetske storitve (prvi odstavek 31. člena ZGeoD).

Ker se v upravnem postopku meja ureja le, kadar ta ni sporna oz. kadar je sporna, pa stranke v določenem roku ne začnejo postopka ureditve meje pred sodiščem (domneva soglasja), pri odločanju ni bilo mogoče upoštevati ugovorov tožnika, ki se tičejo poteka meje, saj bi lahko te ugovore tožnik uveljavljal le v nepravdnem postopku pred pristojnim sodiščem.

Glede na navedeno je geodetski upravni organ tudi po presoji sodišča ravnal pravilno, ko je potem, ko je na podlagi domneve iz četrtega odstavka 39. člena ZEN ugotovil, da je predlagana meja nesporna, izdal izpodbijano odločbo, s katero je ugotovljeno mejo v zemljiškem katastru evidentiral kot urejeno.

Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS št. 105/2006, 62/2010; v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki 2 izreka: Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.