Jedro

Tožeča stranka v inšpekcijskem nadzoru ni izrazila dileme o tem, kdo je investitor v tem postopku. To vprašanje je načela šele v pritožbi zoper izpodbijano določbo. S tega vidika je njeno navajanje prepozno (tretji odstavek 238. člena ZUP). To dejstvo je imela dolžnost zatrjevati že v upravnem postopku, tako pisno, kot ustno najmanj na obravnavi 25. 3. 2015. Njeno kasnejše pojasnilo, na glavni obravnavi, da ni imela informacij in da se ni ukvarjala z legalizacijo dokler ni postala lastnica, pa ni upravičen razlog. Gre za podatke iz njenega vplivnega območja; z njimi bi morala biti seznanjena. V tem pogledu je opustila dolžno skrbnost. Sicer pa je navedla, da je bil dejanski investitor njen pokojni oče. To pomeni, da je (ob uvedbi inšpekcijskega postopka in sedaj) investitor v pomenu ZGO-1 tožeča stranka. Pravilo 152. člena ZGO-1 ne vsebuje opredelitve, kdo je inšpekcijski zavezanec za ustavitev gradnje, njeno odstranitev in vzpostavitev prejšnjega stanja. Praviloma je to pravna ali fizična oseba, ki je naročila ali sama izvedla gradnjo (4.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Toda pravice in obveznosti, ki izvirajo iz investitorjevega (v pričujoči zadevi očetovega) položaja, je s prenosom lastninske pravice na stavbi, prevzela tožeča stranka.

Inšpekcijski zavezanec s tožbo zoper odločbo o inšpekcijskem ukrepu v zvezi z nelegalnim objektom, ne more priti do vsebinske presoje (sorazmernosti) posega v pravico do spoštovanja doma.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Upravni postopek**

1. Gradbena inšpektorica (v nadaljevanju: Inšpektorica) je tožeči stranki naložila, da ustavi gradnjo stanovanjskega prizidka (tloris: 8,10 m x 12,65 m - 11,40 m) v treh etažah na zemljišču parcelne številke 98/2, 468/24 in 468/26 katastrske občine ... Opisani prizidek je bila dolžna odstraniti do 31. 8. 2021 in vzpostaviti stanje pred posegom. Obenem jo je Inšpektorica opozorila, da bo v primeru neizpolnitve obveznosti začela postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah ali s prisilitvijo ter izrekla prepoved uporabe, opravljanja gospodarske dejavnosti, prometa z objektom, sklepanja drugih pravnih poslov in komunalnih priključkov.

2. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: Ministrstvo) je pritrdilo Inšpektorici; nadomestilo je le besedilo "stanje pred posegom" s "prejšnje stanje".

**Povzetek navedb strank v upravnem sporu**

3. Opisanim odločitvam je tožeča stranka nasprotovala. Trdila je, da ni jasno zakaj je Inšpektorica štela tožečo stranko za investitorko, niti čemu je gradnja nelegalna. Menila je, da gre za neskladno gradnjo. Nelegalen je le del, ki presega dovoljene gabarite. Tožeča stranka si prizadeva za legalizacijo objekta od leta 2015. V stavbi ima stalno prebivališče, v njej stanuje in opravlja gospodarsko dejavnost. Po njenem sklicevanje na odločbo Upravne enote Kranja številka z dne 13. 2. 1996 ni novota. Inšpektorica jo je pridobila po zaključku postopka, zato se tožeča stranka o njej ni imela možnosti izjaviti. Ministrstvo pa je nanjo oprlo svojo odločitev. S tem je storilo bistveno kršitev pravil postopka. Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno. Inšpektorica je tudi navedla napačno materialno pravo.

4. Na tožbo se tožena stranka ni odzvala.

**Dokazni postopek**

5. V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-11). V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).

6. Tožeča stranka je med drugim priložila tožbi izpis iz podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije (eprostor portal GURS z dne 7. 9. 2021; priloga A4b) in izpis vrednosti nepremičnine iz Prostorskega portala Republike Slovenije z dne 7. 9. 2021 (priloga A4c). Predlagala je tudi svoje zaslišanje.

7. Dne 16. 1. 2024 je izročila še zahtevo za izdajo odločbe o legalizaciji z dne 15. 1. 2024 (priloga A5) in potrdilo Upravne enote Kranj o tem, da je bila zahteva prebrana z dne 16. 1. 2024 (priloga A6).

8. Sodišče jo je v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP2 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) opozorilo na zgoraj citirano vsebino tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1. Omenjenih dokazov ni vzelo v obzir. Izostala je razlaga, zakaj jih ni izročila oziroma predlagala3 že v upravnem postopku (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).4 Poleg tega so naštete listine nastale po izdaji izpodbijane odločbe (52. člen ZUS-1).5 Končno je zahtevo za izdajo odločbe o legalizaciji z dne 15. 1. 2024 (priloga A5) in potrdilo Upravne enote Kranj o tem, da je bila zahteva prebrana z dne 16. 1. 2024 (priloga A6) predložila po izteku zakonskega roka za vložitev tožbe (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). V tem pogledu je bila prepozna.6

9. Na tem mestu sodišče še pripominja, da zaslišanje tožeče stranke ne bi pripomoglo k rešitvi tega upravnega spora. Temu, da prebiva v stavbi, tožena stranka ni oporekala. Povrh vsega to dejstvo ni pravno pomembno (drugi odstavek 287. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1). Kot bo vidno iz sledeče obrazložitve, tožeča stranka s predmetno tožbo ne more doseči vsebinske presoje posega v pravico do spoštovanja doma.

10. Preostale listine (A1 do A4a; priloge B1 do B3) in upravni spis številka 06122-250/2015 je sodišče prebralo in ocenilo.

**Pravica do izjave**

11. Po besedah tožeče stranke jo Ministrstvo oziroma Inšpektorica ni seznanilo z odločbo Upravne enote Kranj številka 35100-0887/95-04/11 z dne 13. 2. 1996. To je storilo sodišče, ko ji je omenjeno listino vročilo na glavni obravnavi.

12. S tem je odpravilo postopkovno napako Ministrstva oziroma Inšpektorice. Tožeča stranka nanjo ni imela pripomb (listovna številka spisa 26). Z izvedbo glavne obravnave in z izročitvijo te odločbe ji je dalo možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah.7 Sodišče je s tem popravilo procesno kršitev Ministrstva oziroma Inšpektorice.

**Materialno pravo**

13. Inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred 1. 6. 2018 (pred uporabo Gradbenega zakona; v nadaljevanju: GZ;8) so se končali po Zakonu o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-19; prvi odstavek 106. člena GZ).10

14. Gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena ZGO-1).

15. Gradbeno dovoljenje je odločba, s katero pristojni upravni organ dovoli gradnjo in s katero določi konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati (6. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

16. Graditev objekta obsega projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objekta (tretji odstavek 1. člena ZGO-1). Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta (7. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled (7.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

17. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja (12. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

18. Objekti se glede na zahtevnost gradnje in vzdrževanja razvrščajo na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte (prvi odstavek 8. člena ZGO-1). Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte (1.8. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

19. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ZGO-1 in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki se se nanašajo na gradnjo, opravljajo gradbeni inšpektorji (26. člen ZGO-1). Med ostalim v primeru nelegalnega objekta odredijo, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1). Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP11), zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Odločba se lahko izda ustno.

20. Citirana pravila zasledujejo cilj, da so zgrajeni objekti zanesljivi in izpolnjujejo bistvene zahteve varstva in urejanja prostora.12 **K I. točki izreka**

21. Tožba ni utemeljena.

22. Navedbe tožeče stranke je mogoče strniti v očitke, da izpodbijana odločba ne vsebuje razlage zakaj je tožeča stranka investitor, ne zakaj gradnja ni legalna Prizidek je po mnenju tožeče stranke neskladna gradnja. Slednja v objektu stanuje in opravlja gospodarsko dejavnost. Menila je še, da bi jo Inšpektorica morala seznaniti z odločbo Upravne enote Kranj številka 35100-0887/95-04/11 z dne 13. 2. 1996. 23. Inšpekcijski nadzor nad rekonstrukcijo in prizidavo objekta na zemljišču parcelne številke 98/2, 468/24 in 468/26 katastrske občine ... se je uvedel 27. 1. 2015. Tega dne si je Inšpektorica prvič ogledala stavbo. Kasneje je tožečo stranko povabila na ustno obravnavo. Ta je 25. 3. 2015 pojasnila, da se je gradnja prizidka in prenova hiše začela v letu 1996. Legalizacijo objekta je sprožila, ko je postala njegova solastnica, aprila leta 2013.13 Sledil je pregled 7. 7. 2020, na katerem je bila stanovanjska hiša v enakem stanju kot ob prvem obisku Inšpektorice.14 Zapisnik tega ogleda je tožeča stranka prejela 16. 7. 2020.15 Inšpektorica je nato 31. 7. 2020 izdala izpodbijano odločbo.

24. V prvi vrsti tožeča stranka v inšpekcijskem nadzoru ni izrazila dileme o tem, kdo je investitor v tem postopku. To vprašanje je načela šele v pritožbi zoper izpodbijano določbo. S tega vidika je njeno navajanje prepozno (tretji odstavek 238. člena ZUP). To dejstvo je imela dolžnost zatrjevati že v upravnem postopku, tako pisno, kot ustno najmanj na obravnavi 25. 3. 2015.16 Njeno kasnejše pojasnilo, na glavni obravnavi, da ni imela informacij in da se ni ukvarjala z legalizacijo dokler ni postala lastnica,17 pa ni upravičen razlog. Gre za podatke iz njenega vplivnega območja; z njimi bi morala biti seznanjena. V tem pogledu je opustila dolžno skrbnost.18

25. Sicer pa je navedla, da je bil dejanski investitor njen pokojni oče. To pomeni, da je (ob uvedbi inšpekcijskega postopka in sedaj) investitor v pomenu ZGO-1 tožeča stranka. Pravilo 152. člena ZGO-1 ne vsebuje opredelitve, kdo je inšpekcijski zavezanec za ustavitev gradnje, njeno odstranitev in vzpostavitev prejšnjega stanja. Praviloma je to pravna ali fizična oseba, ki je naročila ali sama izvedla gradnjo (4.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Toda pravice in obveznosti, ki izvirajo iz investitorjevega (v pričujoči zadevi očetovega) položaja, je s prenosom lastninske pravice na stavbi, prevzela tožeča stranka. Z lastništvom je postala inšpekcijska zavezanka. Z drugimi besedami, tožeča stranka je kot nova lastnica stopila na mesto svojega očeta; v tej luči so upravičenja in bremena nelegalne gradnje njena. To stališče je že večkrat izrazilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v svojih sodbah.19

26. Dalje, ne drži, da Inšpektorica ni pojasnila, da je prizidek nelegalna gradnja. Na drugi in tretji strani izpodbijane odločbe je obširno razglabljanje o tem, da nima veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1 točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

27. Trditve o neskladni gradnji, kot navajanje o investitorju, so se prvič pojavile v pritožbi. Iz enakih razlogov kot zgoraj, tudi te navedbe niso upoštevne. Nevednost stranke sama po sebi ni opravičljiv razlog v smislu tretjega odstavka 238. člena ZUP.20

28. S tega vidika tožeči stranki tudi ni bila kršena pravica do izjave (22. člen Ustave Republike Slovenije; v nadaljevanju: Ustava21 in 9. člen ZUP). Prvenstveno se v gradbeno inšpekcijskih zadevah postopek vodi v skrajšani obliki, brez zaslišanja strank (skrajšani ugotovitveni postopek; prvi odstavek 146. člena ZGO-1 in 4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP).22 Povedano drugače, zakon je predvidel možnost, da se inšpekcijska odločba izda brez zaslišanja strank. V tem primeru pa je Inšpektorica tožeči stranki omogočila, da se je izrekla o pravno pomembnih dejstvih in okoliščinah. Opravila je ustno obravnavo 25. 3. 2015 in ji prebrala Zapisnik o inšpekcijskem nadzoru, opravljenem po uradni dolžnosti številka 06122-259/2015 z dne 27. 1. 2015. Nanj tožeča stranka ni imela pripomb.23 Posredovala ji je tudi Zapisnik o inšpekcijskem nadzoru, opravljenem po uradni dolžnosti številka 06122-259/2015-7 z dne 27. 1. 2015. Tožeča stranka se je nanj odzvala in poslala načrte nelegalnega objekta, situacijo in Odločbo Ministrstva za okolje in prostor.24

29. Opisano ravnanje Inšpektorice in odzivi nanj s strani tožeče stranke v postopku ne puščajo dvoma, da je imela slednja možnost predstaviti svojo plat in odgovoriti na dane ugotovitve.

30. V oziru na zapisano ni osnovana navedba, da bi Inšpektorica morala tožeči stranki izročiti odločbo Upravne enote Kranj številka 35100-0887/95-04/11 z dne 13. 2. 1996. Inšpektorica je na Upravno enoto Kranj naslovila prošnjo za posredovanje morebitnih dovoljenj, ki se nanašajo na obravnavni objekt.25 Upravna enota Kranj je še istega dne odgovorila, da ne razpolaga s podatki o izdanih dovoljenjih.26 Tako je za to odločbo Inšpektorica izvedela šele iz pritožbe tožeče stranke, torej po izdaji izpodbijane odločbe. Nanjo se v svoji presoji ni oprla. Dejstvo, da jo je omenila tožeča stranka v pritožbi pa kaže, da ji je bil njen obstoj znan, le da se je nanjo prepozno sklicevala.

31. V tej točki sodišče še dodaja, da je razlaga Ministrstva o neskladnosti prizidka odveč in predstavlja le dodatne (vsebinske) argumente v prid sprejeti odločitvi.

32. Kar pa se tiče prebivanja tožeče stranke v stavbi, pa sodišče odgovarja, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017 ugotovilo neskladnost 152. in 156.a člena ZGO-1 z Ustavo. Med ostalim je naglasilo, "_da odločitev inšpektorja, da je objekt nelegalen in da ga mora inšpekcijski zavezanec odstraniti, še ne pomeni izgube doma inšpekcijskega zavezanca in njegove družine. Izguba doma nastopi v primeru izvršbe inšpekcijske odločbe in dejanske odstranitve objekta_".27 Poseg v pravico do spoštovanja doma predstavlja prisilna izvršitev odločbe o inšpekcijskem ukrepu in ne sama odločba o inšpekcijskem ukrepu zaradi nelegalne gradnje.

33. Po besedah Ustavnega sodišča Republike Slovenije mora inšpektor, kadar ugotovi, da je gradnja nelegalna, izreči ukrep odstranitve objekta ne glede na razmere inšpekcijskega zavezanca. Ne sme naložiti milejši ukrep ali ga kar prezreti. V postopku je dolžan pretehtati le dejstva in izvesti dokaze, ki so pomembni za odločitev, ali je objekt nelegalen. Tudi naslovno sodišče ne sme vzeti v poštev okoliščin, ki glede na zakonsko ureditev niso bistvene za inšpektorjevo odločitev. Povedano vodi do sklepa, da inšpekcijski zavezanec s tožbo zoper odločbo o inšpekcijskem ukrepu v zvezi z nelegalnim objektom, ne more priti do vsebinske presoje (sorazmernosti) posega v pravico do spoštovanja doma.28

34. To bo lahko tožeča stranka dosegla v okviru izvršbe inšpekcijskega ukrepa in predlagala njen odlog (prvi odstavek 156.a člena ZGO-1).

35. Pravni prednik tožeče stranke je zgradil tri etažni prizidek tlorisa: 8,10 m x 12,65 m - 11,40 m) na zemljišču parcelne številke 98/2, 468/24 in 468/26 katastrske občine ... (7.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). S tem je postavil manj zahtevni objekt (1.8. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1 in 4. člen Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje29).

36. Eden od pogojev za začetek gradnje take stavbe je bilo pravnomočno gradbeno dovoljenje (prvi odstavek 3. člena ZGO-1). Tega tožeča stranka nima. Prizidek je torej nelegalen objekt (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1); ni šlo za položaj iz 3.1. člena ZGO-1, ko gradbenega dovoljenja ne bi potrebovala.30 Inšpekcijski ukrep je bil na mestu (152. člen ZGO-1).31

37. Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

38. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 2 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2ZU/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 3 Sodišče meri na zaslišanje tožeče stranke; ta dokaz je bil ponujen v podkrepitev trditev o domu šele v upravnem sporu, izostala pa je razlaga zakaj ni bil predlagan (v ta namen) oziroma kaj je bila ovira, da se tožeča stranka o tem ni izjavila v samem upravnem postopku, na obravnavi. 4 Primerjaj sodbe in sklepe Vrhovnega sodišča I Up 224/2019 z dne 8. 7. 2020, 10. točka, X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 5 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 6 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 14. točka ter sodbo in sklep I Up 476/2013 z dne 5. 2. 2015, 32. točka. 7 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije U 3/2021 z dne 7. 6. 2021, 25. točka in sklep X Ips 45/2019 z dne 3. 6. 2020, 13. točka. 8 Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številki 61/2017 z dne 2. 11. 2017 in 72/2017 z dne 15. 12. 2017. 9 Objavljen v Uradnih istih Republike Slovenije, številke: 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 47/2004 z dne 30. 4. 2004, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 108/2009 z dne 28. 12. 2009, 57/2012 z dne 27. 7. 2012, 110/2013 z dne 27. 12. 2013, 19/2015 z dne 20. 3. 2015, 61/2017 z dne 2. 11. 2017 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številke: U-I-152/00-23 z dne 25. 9. 2003, U-I-1/03-15 z dne 20. 5. 2004, U-I-150/04-19 z dne 1. 12. 2005, U-I-286/04-46 z dne 26. 10. 2006, U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011, U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 in U-I-64/14-20 z dne 24. 11. 2017. 10 Za vse inšpekcijske postopke, začete po ZGO-1, velja načelo, da se nadaljujejo in zaključijo po predpisih, ki so veljali ob njihovi uvedbi (Predlog Gradbenega zakona, EVA: 2015-2550-0004 z dne 18. 5. 2017, stran 148). 11 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013. 12 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije številka 102/2001 z dne 31. 12. 2001, stran 9. 13 Razvidno iz zapisnika o zaslišanju številka 06122-250/2015 z dne 25. 3. 2015. 14 Razvidno iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, opravljenem po uradni dolžnosti številka 06122-250/2015-7 z dne 25. 3. 2015. 15 Razvidno iz elektronskega sporočila z dne 16. 7. 2020. 16 Primerjaj odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 245/2006 z dne 1. 4. 2010, 29. točka, X Ips 393/2011 z dne 28. 3. 2012, 13. točka. 17 Listovna številka spisa 26. 18 Tako tudi Rajko Knez: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, oktober 2020, stran 568: "_Beneficium novorum torej ostaja pod predpostavko, da je opravičljiv_." in v nadaljevanju: "_Opravičljiv razlog pa ni napaka, ki izhaja iz strankine sfere_." 19 Glej sodbe X Ips 113/2011 z dne 14. 3. 2013, 10 točka, X Ips 57/2014 z dne 5. 5. 2016, 11. točka, I Up 786/2001 z dne 10. 9. 2013, osmi odstavek in I Up 1132/2002 z dne 7. 4. 2005, sedmi odstavek. 20 Kot pod opombami 16 in 18. 21 Objavljena v Uradnih listi Republike Slovenije, številke: 33/1991 z dne 28. 12. 1991, 42/1997 z dne 17. 7. 1997, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, 24/2003 z dne 7. 3. 2003, 69/2004 z dne 24. 6. 2004, 68/2006 z dne 30. 6. 2006 in 47/2013 z dne 31. 5. 2013. 22 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 375/2012 z dne 15. 5. 2013, 10. točka. 23 Razvidno iz Zapisnika o zaslišanju z dne 25. 3. 2015. 24 Razvidno iz elektronskega sporočila z dne 22. 7. 2020. 25 Elektronsko sporočilo z dne 29. 1. 2015. 26 Vloga številka 020-10/2015-22 z dne 29. 1. 2015. 27 Odločba U-I-64/14-20 z dne 12. 10. 2017, 27. točka. 28 Odločba U-I-64/14-20 z dne 12. 10. 2017, 29. točka. 29 To je predpis, veljaven ob uvedbi inšpekcijskega postopka (prvi odstavek 106. člena GZ). 30 Gradbeno dovoljenje ni bilo pogoj za gradnjo enostavnega objekta (prvi odstavek 3.a. člena ZGO-1). Taka gradnja pa ni smela biti v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom (drugi odstavek 3.a člena ZGO-1). 31 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 147/2007 z dne 8. 9. 2010, 10. točka, X Ips 424/2012 z dne 18. 12. 2013, 13. točka, X Ips 774/2006 z dne 14. 1. 2010, 9. do 11. točka, X Ips 618/2005 z dne 19. 6. 2008, deveti odstavek in druge.