Jedro

Toženi stranki je bila z odločbo ustavnega sodišča, ne glede na čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine, naložena izdaja odločbe o ponovni odmeri pokojnine na podlagi 183. člena ZPIZ-2. Od kdaj je upokojenec upravičen do višje pokojnine je vezano na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke, v obeh primerih pa velja od prvega dne naslednjega meseca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo peti odstavek I. točke dokončne odločbe tožene stranke z dne 29. 2. 2016 in ga nadomestilo s tem, da se že izplačani zneski starostne pokojnine od 1. 9. 2008 do 29. 2. 2010 poračunajo, toženi stranki pa se naloži izplačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti vsakokratne razlike v pokojnini v obdobju od 1. 9. 2008 do 29. 2. 2010. Zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, kjer tožeča stranka zahteva novo odmero starostne pokojnine od 1. 8. 2005 do 31. 8. 2008 na način, da se pri izračunu pokojninske osnove dodatno upošteva znesek 2.647,20 EUR, povrnitev razlike med že izplačano in novo odmerjeno pokojnino, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dneva zapadlosti posameznega zneska pokojnine do plačila, od 1. 8. 2005 dalje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožeča stranka je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je Ustavno sodišče z odločbo U-I-239/14 z dne 26. 3. 2015, s katero je ugotovilo protiustavnost 4. alineje 46. člena ZPIZ/92, toženi stranki naložilo da prizadetim zavarovancem (med drugim tudi tožeči stranki) ponovno odmeri pokojnino le za naprej, ne pa tudi za nazaj. Zavrnitev tožničinega zahtevka za ponovno odmero pokojnine od njene upokojitve dne 1. 8. 2005 dalje pa do 31. 8. 2008 naj bi pomenila kršitev pravice do poštenega sojenja in enakega varstva pravic (22. člen ustave RS) v zvezi z načelom enakosti (14. člen Ustave RS), kršitev načela pravne in socialne države, načela sorazmernosti, pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS) ter socialne varnosti (50. člen RS).

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Tožena stranka je tožeči stranki z odločbo z dne 16. 8. 2005 priznala pravico do starostne pokojnine od 1. 8. 2005 dalje. Tožena stranka je s prvostopno odločbo z dne 13. 6. 2015 tožeči stranki priznala na novo odmerjeno starostno pokojnino od 1. 7. 2015 dalje, nato pa je v pritožbenem postopku upoštevala, da je tožeča stranka dne 18. 8. 2008 že sama vložila zahtevek za obnovo postopka zaradi vplačanih delnic za notranji odkup pri delodajalcu Intereuropa d. d. ter ponovno odmero pokojnine, kar je imelo za posledico priznanje na novo odmerjene pokojnine z dokončno odločbo z dne 29. 2. 2016 za obdobje od 1. 9. 2008 do 29. 2. 2010. Tožeči stranki je bila tako priznana na novo odmerjena višja starostna pokojnina od 1. 9. 2008 dalje, ne pa že od dneva upokojitve 1. 8. 2005. 7. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 toženi stranki naložilo, da mora v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS ponovno odmeriti pokojnino zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je bilo v postopkih revizije ugotovljeno, da so bile delnice za notranji odkup vplačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo. Zavarovanci oziroma uživalci pokojnine, za katere revizija podatkov ni bila opravljena, lahko v roku 60 dni zahtevajo revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup. Toženi stranki je bila, ne glede na čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine, naložena izdaja odločbe o ponovni odmeri pokojnine na podlagi 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (v nadaljevanju ZPIZ-2). Od kdaj je upokojenec upravičen do višje pokojnine je vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke, v obeh primerih pa velja od prvega dne naslednjega meseca.

8. Neutemeljen je revizijski ugovor, da gre tožeči stranki višja pokojnina vse od upokojitve dalje. Tožeči stranki je bila z odločbo z dne 16. 8. 2005 priznana pravica do starostne pokojnine. Odločba je postala formalno in materialno pravnomočna in pravno učinkuje dokler ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena, pa čeprav je nezakonita. Možnosti za spremembo pravnomočne odločbe določata Zakon o splošnem upravnem postopku3 (v nadaljevanju ZUP) v četrtem odstavku 225. člena in 183. člen ZPIZ-2. Do izdaje nove odločbe velja pravnomočna odločba, tako v škodo kot v korist ene ali druge stranke.

9. Ustavno sodišče je v vseh primerih določilo uporabo tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej. S to odločitvijo je Ustavno sodišče zagotovilo enakopravno obravnavo vseh zavarovancev, ki jim je bila pokojnina kadarkoli odmerjena nepravilno. Prav to za tožečo stranko predstavlja pozitiven odstop od zakonsko določenih možnosti posega v pravnomočno odločbo. V nasprotnem primeru tožeči stranki kljub odločbi, ki je postala materialno in formalno pravnomočna, čeprav nepravilna, ne bi bilo mogoče odmeriti pokojnine v višjem znesku.

10. Glede navedb tožeče stranke o kršitvi konvencijskih in ustavnih pravic revizijsko sodišče poudarja, da je pravnomočnost ustavna kategorija, njeno bistvo je utrditev pravnih razmerij zaradi zaupanja v pravo kot dela načela pravne države. Prav zaradi možnosti hudih kršitev procesnih in/ali materialnih predpisov, je zakonodajalec v 158. členu Ustave RS določil delni odstop od tega načela. Ustavno sodišče je na tej podlagi zaradi zagotovitve enake obravnave zavarovancev, določilo izvršitev odločbe tudi za primere, ko poseg v pravnomočno odločbo zaradi poteka procesnih rokov, ni bil več možen. Zato navedena ureditev ni ustavno sporna, saj gre za tehtanje več različnih načel Ustave, ki so bila pravilno uporabljena in očitane kršitve niso podane.

11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji. 2 Ur. l. RS, št. 96/12 in nadaljnji. 3 Ur. l. RS, št. 80/99 in nadaljnji.