Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog, da mora plačati sodno takso za umik tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tožnika proti plačilnemu nalogu z dne 16. 5. 2019, na podlagi katerega bi moral plačati sodno takso za umik tožbe v znesku 218, 00 EUR.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Tožbe ni nikoli umaknil. Sodišče je odločalo z nepopolnimi sklepi. Pričakoval je postopanje v skladu s predpisi, sodišče pa vztraja pri svojem. Takšno postopanje je arbitrarno. Tožnik je postavljen v podrejeni položaj in ni imel možnosti vložitve pravnih sredstev. Zato je ob zagotovljeno ustavno pravno varstvo med postopkom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je po 13. točki prvega odstavka 5. člena ZST-1 določeno, da nastane taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob domnevnem umiku oziroma ob zavrženju vloge zaradi neplačila takse za postopek, o pravnomočnosti ustreznega sklepa, to je o pravnomočnosti sklepa, s katerim se je vloga štela za umaknjeno. Sklep, da se tožba šteje za umaknjeno, je sodišče izdalo 8. 10. 2018 in tožnik se je pritožil. Pritožba je bila zavrnjena in sklep je postal pravnomočen 16. 1. 2019. Tudi v predhodnem postopku je tožnik trdil, da tožbe ni umaknil in da je ravnanje sodišča arbitrarno. Na te navedbe je bilo tožniku odgovorjeno že v sklepu višjega sodišča z dne 16. 1. 2019 (list. št. 123).

5. Tako je bilo tudi opozorjeno, da je bil tožnik tekom postopka pravilno opozorjen na posledice, če ne bo plačal sodnih taks. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, kako nastane taksna obveznost in kako to vpliva na nastanek domneve o umiku tožbe (13. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje je tudi po pravnomočnosti sklepa z dne 8. 10. 2018 poslalo tožniku nov plačilni nalog, ki je bil v skladu ZST-1 in kot sodišče pravilno ugotavlja, je bila taksa pravilno odmerjena. Del sodne takse pa je že v začetku plačal, 73,00 EUR, kar je bilo premalo in je bil pravilno pozvan na dopolnitev sodne takse.

6. Povzeto ravnanje sodišča prve stopnje v sklepu z dne 14. 6. 2019, je pravilno in zakonito. Ni arbitrarno, kot trdi tožnik v pritožbi. Sodišče je podalo svoje razloge, tožnik je bil pravilno opozorjen, zato njegove procesne pravice in tudi ne ustavna pravica do dostopa do sodišč, ni bila kršena. Sodišče prve stopnje je na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo smiselno očitane absolutne bistvene kršitve določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena.