Jedro

Vrhovno sodišče je že odločilo, da morajo solastniki v primeru, ko se ne morejo dogovoriti o načinu uporabe, res zahtevati, da o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku, da pa to ne pomeni, da pred določitvijo načina uporabe stvari solastnikom ni treba spoštovati pravic drug drugega na solastni stvari.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženec dolžan nadomestiti korist, ki jo je imel od uporabe dveh nepremičnin, poslovnega prostora in zemljišča s hišo, ki sta skupno premoženje pravdnih strank in na katerih ima tožnica po zamudni sodbi Okrožnega sodišča v Kopru P 581/2003 ½ solastninski delež.

2. Sodišče prve stopnje je tožničin zahtevek za plačilo nadomestila koristi od uporabe zemljišča s hišo zavrnilo, ugodilo pa je zahtevku za plačilo nadomestila koristi od uporabe poslovnega prostora v znesku 23.532,67 EUR.

3. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnice in je razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu, pritožbo toženca pa je zavrnilo in je sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu potrdilo.

4. Zoper ta del odločitve sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. Meni, da sodišče druge stopnje ne bi smelo potrditi dokazne ocene sodišča prve stopnje, da tožnica ni onemogočala oddaje poslovnega prostora v najem, da pa je on tožnici onemogočil souporabo te solastne nepremičnine. Vztraja pri stališču, da souporaba solastne nepremičnine ni mogoča brez soglasja vseh solastnikov in bi tožnica zato morala začeti postopek za ureditev razmerij med solastniki.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Toženčeve navedbe v predlogu za dopustitev revizije so predvsem usmerjene k izpodbijanju pravilnosti na prvi in drugi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, revizije pa po tretjem odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) iz tega razloga ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 626/2007 tudi že odločilo, da morajo solastniki res v primeru, ko se ne morejo dogovoriti o načinu uporabe, zahtevati, da o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku, da pa to ne pomeni, da pred določitvijo načina uporabe stvari solastnikom ni treba spoštovati pravic drug drugega na solastni stvari.

7. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo.