Jedro

Doba, za katero je možen dokup, ni zavarovalna doba vse dokler niso plačani prispevki. Pravica do upoštevanja dokupljene dobe nastane šele s plačilom prispevka, ki se odmeri po veljavnem predpisu. Ključno je, da tožnica plačila odmerjenih prispevkov ni opravila do 31. 12. 2012, tj. do konca veljavnosti ZPIZ-1. Zato ni upravičena do ponovne odmere pokojnine po ZPIZ‑2H, kljub temu, da je dobo dokupila kasneje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 11. 3. 2022 in št. ... z dne 3. 11. 2021 ter da mora toženec tožnici v 30 dneh po pravnomočnosti te sodbe na novo odmeriti starostno pokojnino oziroma odmeriti starostno pokojnino namesto predčasne pokojnine za čas od 1. 1. 2021 dalje, pri čemer mora toženec v istem roku s posebno odločbo odločiti o višini in izplačevanju denarnih zneskov iz tega naslova ter tožnici izplačati mesečne razlike med že izplačanimi pokojninami po 1. 1. 2021 in pripadajočimi zneski teh pokojnin, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih pokojnin. Hkrati je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče predlaganega dokaza zaslišanja tožnice kljub temu, da je bil dodatno konkretiziran ni izvedlo, pa bi ga moralo. Odločilo je, da zaslišanje ni potrebno, ker dejstva, ki jih je štelo za odločilna med strankama niso sporna. S tem je bilo kršeno t. i. preiskovalno načelo in načelo neposrednosti in sodelovanja v postopku - načelo kontradiktornosti postopka. Ni se upoštevalo, da je pravni laik. Samo z zaslišanjem bi lahko neposredno opisala in navedla okoliščine glede svojega razlaganja ter razumevanja prava ter kako je postopala v prepričanju, da postopa pravilno. Sodna praksa je že zavzela stališče, da nezaslišanje stranke pomeni bistveno kršitev določb postopka. Element pravice do izjave v postopku je tudi pravica stranke, da navaja dokaze in dejstva ter se izjavi o dokaznih predlogih nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku ter da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Ne zadošča, da se stranki omogoči izjava o dokazih nasprotne stranke, pač pa ji mora biti zagotovljena tudi možnost izjave glede dokazov, ki jih sodišče izvede po uradni dolžnosti. Prav tako mora sodišče stranki dati možnost, da s svojimi besedami in s svojimi pogledi predstavi pravno odločilna dejstva, pa četudi so to okoliščine, ki jih stranka sama občuti oziroma razume. Sodišče mora, kot to izhaja iz drugega odstavka 7. člena ZPP, omogočiti, da se stranke z dokazi seznanijo in do njih opredelijo oziroma mora sodišče dati stranki možnost, da dejansko stanje predstavi razpravljajočemu sodniku. Sodišče je dolžno preprečiti sodbo, ki bi presenetila stranke. Četudi jo je zastopal odvetnik, to ne more in ne sme nadomestiti pravice do neposrednega zaslišanja. Pooblaščencu niso znana vsa dejstva, ki jih stranka morebiti ve, pa jih odvetniku ne zaupa. Ker je sodišče ni zaslišalo, je storilo bistveno kršitev določb postopka.

Sodba je tudi neobrazložena, saj se sodišče ne opredeli do navedb o časovni veljavnosti oziroma učinkovanju "dokupa". Določila zakona je potrebno razlagati na način, da so prispevki (dokupljena doba), za odmero katerih je podala vlogo pravočasno (20. 12. 2012), bili plačani (kljub dejstvu plačila v letu 2013) s t. i. učinkom _ex tunc_. Obe odločbi o odmeri prispevkov z dne 24. 1. 2013 in 6. 2. 2013 določata odložni pogoj — to je plačilo prispevka v roku 15 dni od vročitve posamezne odločbe. Pravna veljava posamezne odločbe je odvisna od bodočega negotovega dejstva. Zato je šteti, da je plačilo prispevkov zgolj pogoj za uveljavitev posamezne odločbe. Potrebno je ločevati okoliščine glede izdaje odločbe (v letu 2013) oziroma pravne uveljavitve le-te (pod odložnim pogojem plačila prispevka) in samim učinkovanjem dejstva plačila prispevkov (z učinkom za nazaj). Obe odločbi učinkujeta z dnem 20. 12. 2012, čemur pritrjuje dejstvo, da je bil dokup opravljen po zakonu, veljavnem do 31. 12. 2012; torej ne šele s plačilom v letu 2013. Toženec bi moral v duhu pravičnosti, enakosti in zakonitosti šteti, da plačilo izvedeno v letu 2013 pravno in dejansko učinkuje že v letu 2012, ko je pravočasno podala vlogo za odmero posameznih prispevkov. Tako je tudi na primer v Zakonu o brezplačni pravni pomoči, po katerem se brezplačna pravna pomoč odobri vse od dneva vložitve vloge in ne šele z izdajo pravnega akta.

Pravna razlaga 3. člena ZPIZ-2H je nepravilna in neustavna. Gre za kršitev pravice do enakosti iz 14. člena Ustave RS. Zapis 3. člena ZPIZ-2H je nejasen ter nedoločljiv, zato se kot tak ne sme uporabiti v škodo stranke. Napram državi nastopa kot šibkejša stranka. Pravna norma, kot je (bila) zapisana v prvem odstavku 3. člena ZPIZ-2H, je nejasna, nedoločljiva ter nerazumljiva in ni nedvoumna, kar predstavlja kršitev načela pravne države (2. člen Ustave RS in Pogodba o Evropski uniji), ki zahteva, da so predpisi jasni in določeni. Kršeno je načelo pravne varnosti in jasnosti pravnih norm. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev določb postopka.

Neutemeljene so pritožničine navedbe, da so kršene določbe postopka (smiselno uveljavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ker je sodišče, čeprav je to predlagala, ni zaslišalo kot stranke. S tem naj bi kršilo preiskovalno načelo, načelo neposrednosti in kontradiktornosti postopka. Enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave RS2 se med drugim zagotavlja z obveznostjo sodišča, da izvede predlagane dokaze. Ta obveznost pa ni neomejena. Obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov. Sodišče tako ni zavezano izvesti dokazov, ki naj bi služili ugotovitvi nekega dejstva, ki po pravni presoji sodišča ni pravno relevantno. Prav tako ni zavezano izvesti dokaza za ugotovitev nekega dejstva, ki je že dokazano. Pravico do izvedbe dokazov je mogoče omejiti tudi z opustitvijo izvedbe dokazov, ki so popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Določba 257. člena ZPP sodišču omogoča, da se sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, lahko ugotovijo z zaslišanjem strank. S predlogom za zaslišanje tožnice slednja zasleduje pomen okoliščin glede svojega razlaganja in razumevanja prava ter postopanja v prepričanju, da je ravnala pravilno. Ker je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so odločilna dejstva med strankama nesporna in zaslišanje tožnice ni bilo potrebno, tožničina pravica do izjave ni bila z ničemer kršena. Izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča niti ne bi vplivala.

Pritožbeno sodišče tudi ne more slediti pritožbenim navedbam, da sodba ni obrazložena, torej smiselno uveljavlja obstoj kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Ker je izpodbijana sodba obrazložena s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi in jo je mogoče preizkusiti, teh pomanjkljivosti nima.

5. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnica 20. 12. 2012 vložila zahtevi za dokup zavarovalne dobe za čas dodiplomskega študija in čas prijave pri zavodu za zaposlovanje. Z odločbo z dne 24. 1. 2013 je toženec odločil o dokupu dobe za obdobje dodiplomskega študija v trajanju 4 leta in 6 mesecev ter z odločbo z dne 6. 2. 2013 še o dokupu dobe za obdobje prijave pri zavodu za zaposlovanje v trajanju 1 leto, 6 mesecev in 23 dni. Na podlagi navedenih odločb je tožnica 7. 2. 2013 opravila plačilo tako odmerjenih prispevkov. Z odločbo toženca z dne 12. 12. 2014 ji je bila priznana pravica do predčasne pokojnine od 15. 12. 2014 dalje.

6. Predmet presoje je dokončna odločba z dne 11. 3. 2022 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 3. 11. 2021, s katero je toženec zavrnil zahtevo tožnice za ponovno odmero predčasne pokojnine oziroma za priznanje pravice do starostne pokojnine, ker dokup pokojninske dobe ni bil opravljen do 31. 12. 2012. 7. Zakon o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ‑2H) v prvem odstavku 3. člena določa, da zavarovancu, ki je z dokupom pokojninske dobe do 31. 12. 2012 uveljavil pravico do pokojnine ali izplačilo dela pokojnine po zakonu, zavod v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti na novo odmeri starostno pokojnino oziroma odmeri starostno pokojnino namesto predčasne pokojnine, z upoštevanjem te dobe kot pokojninske dobe brez dokupa.

8. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je bistveno za razsojo zadeve kdaj so bili plačani prispevki in ne kdaj je bila vložena zahteva za dokup pokojninske dobe. Kot je poudarilo že revizijsko sodišče v zadevi VIII Ips 273/2016,4 doba za katero je možen dokup, ni zavarovalna doba vse do takrat dokler niso plačani prispevki. Pravica do upoštevanja dokupljene dobe nastane tako šele s plačilom prispevka, ki se odmeri po veljavnem predpisu. Ključno je, da tožnica plačila odmerjenih prispevkov ni opravila do 31. 12. 2012, tj. do konca veljavnosti ZPIZ-1. Zato ni upravičena do ponovne odmere pokojnine po ZPIZ‑2H, kljub temu da je dobo dokupila kasneje.5

9. Stališče pritožnice, da bi bilo potrebno upoštevati datum vložitve zahteve in ne čas plačila prispevkov ob dejstvu, da so določbe pokojninske zakonodaje kogentne (prisilne) narave in jih ni mogoče uporabljati drugače kot se glasijo, ni utemeljeno. Citirana določba prvega odstavka 3. člena ZPIZ-2H jasno določa, da se pokojninska doba z dokupom upošteva kot pokojninska doba brez dokupa, če je bil dokup opravljen do 31. 12. 2012. Jezikovna razlaga prvega odstavka 3. člena ZPIZ-2H, ki zahteva določeno ravnanje zavarovanca, tj. dokup dobe do točno določenega datuma, tako ne omogoča drugačne razlage sporne določbe, kot sta jo podala že toženec in sodišče prve stopnje. Ker je zakonska določba povsem jasna, ni utemeljen očitek o kršitvi načela pravne države in sklicevanje na 2. člen Ustave RS ter Pogodbo o Evropski uniji.

10. Povsem neutemeljeno je sklicevanje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), s katerim se uresničuje z ustavo zagotovljena pravica do sodnega varstva tistim osebam, ki glede na svoj materialni položaj, same niso zmožne kriti stroškov sodnega postopka. ZBPP izrecno določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške postopka, ki so nastali po dnevu vložitve vloge za brezplačno pravno pomoč. Ker določba 3. člena ZPIZ-2H pogoja za priznanje dokupljene pokojninske dobe kot pokojninske dobe brez dokupa, ne veže na datum vložitve vloge, ampak mora biti dokup opravljen do določenega dne, tožnica z razlogovanjem navedene določbe (tj. učinek dokupa dobe od dneva vložitev vloge) ne more uspeti. Do drugačne odločitve ne more pripeljati niti težnja tožnice po razlagi določbe v duhu pravičnosti.

11. Pritožbeno sodišče glede očitka o kršitvi 14. člena Ustave RS soglaša s presojo sodišča prve stopnje (12., 13. in 14. točka obrazložitve) in se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje. Po drugem odstavku 50. člena Ustave RS je pravica do pokojnine predmet zakonodajnega urejanja in je Ustavno sodišče RS že večkrat izpostavilo, da ima zakonodajalec pri tem široko polje proste presoje. V zvezi z določbami ZPIZ‑2, ki dokupljene dobe pri odmeri starostne pokojnine sploh niso upoštevale, Ustavno sodišče RS neustavnosti ni ugotovilo. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, posledično neustavnosti ne more biti v primeru, ko se dokupljena doba, ki pa mora biti dokupljena do določenega dne, upošteva kot doba brez dokupa. Kršitev pravice do enakosti iz 14. člena Ustave RS ni podana.

12. Sodišče prve stopnje je v skladu z 81. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih6 (ZDSS-1) izpodbijani odločbi utemeljeno štelo za pravilni in zakoniti ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbe (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. 2 Ur. l. RS, št. 33/91 in nasl. 3 Ur. l. RS, št. 139/2020. 4 Na katero se pravilno sklicuje tudi sodišče prve stopnje. 5 Glej Psp 212/2021. 6 Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.