Jedro

V primeru, ko obstaja pozneje najdeno premoženje iz nepremičnin, pa zapuščinske obravnave ni bilo, sodišče ne odloči na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, temveč na podlagi podanih dednih izjav dedičev.

Izrek

I. Pritožbi dediča E.O. se ugodi in se izpodbijani dodatni sklep o dedovanju spremeni tako, da parc. št. 459 k.o. ... deduje zap. sin E.O., roj. ... (v celoti).

II. Pritožba zap. hčerke O.Ž. se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim dodatnim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino pok. A.O. dodatno sodi še parc. št. 459 k.o. ..., vredna 11.863,00 EUR, da so bili k dedovanju po pok. poklicani zap. vdova H.O., hčerki P.M. in O.Ž. ter sinovi A.M. in E.O., vsak do 1/6 zapuščine, da je zap. vdova H.O. umrla 04. 09. 2009, da so se zap. hči in sinova O.Ž. ter A.O. in M.O. dedovanju odpovedali in svoje dedne deleže odstopili zap. sinu E.O., zaradi česar sta po sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Litiji D 145/2002 z dne 23. 09. 2002 s spremembo z dne 30. 12. 2002 in popravkom z dne 23. 05. 2003 zapuščino podedovala zap. hči P.M. do 1/6 zapuščine in zap. sin E.O. do 5/6 zapuščine, zaradi česar je za dediča na podlagi zakonitega dedovanja razglasilo zap. hči PM do 1/6 zapuščine ter zap. sina E.O. do 5/6 dodatne zapuščine. Iz razlogov sklepa izhaja, da sodišče ni upoštevalo odpovedi dedovanju, ki so jih v izročilni pogodbi in sporazumu o dedni odpovedi z dne 02. 02. 1994 podali O.Ž., A.O. in P.M., ker se te odpovedi nanašajo na nepremičnine, vpisane v vl. št. 15 in 465 k.o. ... in na nujne deleže od teh nepremičnin, ne pa tudi na pozneje najdeno premoženje (parc. št. 459 k.o. ...).

2. Zoper dodatni sklep o dedovanju se pritožujeta O.Ž., zap. hčerka in dedič E.O. O.Ž. v pritožbi opozarja, da od sodišča ni prejela vabila na zapuščinsko obravnavo ter da zahteva dediščino, ki ji gre po zakonu. E.O. pa v pritožbi (naslovljeni kot predlog za spremembo sklepa) opozarja, da sodišče ni upoštevalo odpovedi dedovanju O.Ž., A.O. in P.M., ki so jih podali v izročilni pogodbi in sporazumu o dedni odpovedi z dne 02. 02. 1994 z obrazložitvijo, da se odpovedi dedovanju ne nanašajo na navedeno pozneje najdeno premoženje. Opozarja, da po 136. členu ZD odpoved dediščini ne more biti ne delna ne pogojna, zaradi česar predlaga spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Na pritožbo E.O. sta odgovorili O.Ž., ki sporoča, da se dedovanju ne odpoveduje in zahteva dediščino, ki ji gre po zakonu, kot tudi P.M., ki v odgovoru navaja, da upravičeno zahteva dedovanje pozneje najdenega premoženja, da sprejme dediščino, ki ji gre po zakonu in da se glede navedene parcele št. 459 k.o. ... ni odpovedala dedovanju in se ne bo. Meni, da predlog za spremembo sklepa na željo E.O. ni upravičen.

4. Pritožba dediča E.O. je utemeljena, pritožba O.Ž. pa ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi predstavlja pozneje najdeno premoženje nepremičnina (parc. št. 459 k.o. ...). Pred tem zapuščinske obravnave ni bilo, temveč je bil sklep o dedovanju D 45/2002 s spremembo in popravkom izdan na podlagi dednih izjav dedičev, zapuščino pa sta dedovala zap. hčer P.M. do 1/6 in zap sin E.O. do 5/6 zapuščine. V predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je dedič E.O. uveljavljal dedne odpovedi sodedinje P.M. ter zap. hčerke O.Ž. in zap. sinov A. in O. s sporazumom o dedni odpovedi v izročilni pogodbi in sporazumu o dedni odpovedi, overjenem po sodniku, ki se nahaja v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Litiji pod Dn. št. 204/1994. Glede pozneje najdenega premoženja 221. člen ZD določa, da sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (prvi odstavek); če pa prej ni bilo zapuščinske obravnave, jo sodišče opravi le tedaj, če obstaja najdeno premoženje iz nepremičnin (drugi odstavek). Ker oprava zapuščinske obravnave ni namenjena razdelitvi pozneje najdenega premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (po prvem odstavku 221. člena ZD), temveč obravnavi vseh vprašanj, ki se nanašajo na zapuščino (zlasti na pravico do dediščine, velikost dednega deleža in drugih pravic) (1), je iz citiranih zakonskih določb jasno, da v primeru, ko obstaja pozneje najdeno premoženje iz nepremičnin (kot v obravnavani zadevi), pa prej ni bilo zapuščinske obravnave, sodišče ne odloči na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, temveč na podlagi podanih dednih izjav dedičev.

Dedič EO v postopku izdaje sklepa o dedovanju (pred vložitvijo predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju) odpovedi dedovanju bratov in sester ni uveljavljal, a neuveljavljanje dedne odpovedi (konkretno odpovedi neuvedenemu dedovanju v skladu z določbo drugega odstavka 137. člena ZD (2)) v postopku, ko ni bila opravljena zapuščinska obravnava, ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejšo zapuščinsko obravnavo (tako smiselno sodbi VS RS II Ips 489/07 z dne 25. 10. 2007 in II Ips 266/2006 z dne 19. 05. 2008 (3)). Upoštevajoč, da odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna (prvi odstavek 137. člena ZD) ter da se izjava o odpovedi dediščini ali sprejemu dediščine ne more preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD), je utemeljen pritožbeni očitek dediča E.O. o napačnem upoštevanju dedne izjave zap. hčerke P.M. o sprejemu dediščine v postopku izdaje dodatnega sklepa o dedovanju in neupoštevanju odpovedi dedovanju navedene (ker da se ne nanaša na pozneje najdeno premoženje). Upoštevajoč navedeno pa je neutemeljena pritožba zap. hčerke O.Ž., ki se je z navedenim sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju dedovanju po zapustniku odpovedala, zaradi česar ni dedinja po pok. A.l.O..

Neuvedenemu dedovanju po pokojnem A.O. pa se ni odpovedala (in se tudi ni mogla – neuvedenemu dedovanju se lahko odpovejo le potomci) zap. vdova H.O., ki bi upoštevajoč 132. člen ZD (pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti) po pok. A.O. prišla v poštev kot dedinja (in bi dedni delež A.l.O. prešel v njeno zapuščino, ker je umrla za zapustnikom), a se je navedena z dedno izjavo v tem zapuščinskem postopku (prejeto 20. 12. 2002) dedovanju odpovedala, v posledici česar ni postala dedinja po pok. A.O. Dedič E.O. zato utemeljeno v pritožbi opozarja, da je izpodbijani sklep nepravilen in bi zato moral on dedovati celotno pozneje najdeno premoženje, ki obsega parc. št. 459. k.o. ....

6. Na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD je zato pritožbeno sodišče pritožbi dediča E.O. ugodilo in izpodbijan dodatni sklep o dedovanju spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, pritožbo O.Ž. pa na podlagi prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrnilo kot neutemeljeno.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnika nista uveljavljala.

(1) Praviloma po prejemu potrebnih izjav od prizadetih oseb, pri čemer pravice oseb, ki ne pridejo na narok, čeprav so bile v redu povabljene, sodišče obravnava po podatkih, s katerimi razpolaga, upoštevajoč njihove pisne izjave, ki prispejo do izdaje odločbe – prvi, drugi in tretji odstavek 207. člena ZD.

(2) Po drugem odstavku 137. člena ZD, se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom izjemoma odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti.

(3) Neuveljavljanje dedne odpravljenosti v prejšnjem zapuščinskem postopku ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek (sodba II Ips 266/2006); neuveljavljanje pravice zahtevati vračunanje daril sodedičem v prejšnjem zapuščinskem postopku ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek (sodba II Ips 489/07).