Jedro

V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine, začetega pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E, ne spada nepremičnina, temveč le terjatev do Republike Slovenije na podlagi odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD. Vendar pa je bilo v tem postopku že pravnomočno odločeno, da se nepremičnina proda. S tem je bilo že odločeno, da se bo prodaja opravila v stečajnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upravitelja z dne 21.1.2014, v katerem je ta predlagal prodajo premoženja. Odločitev je utemeljilo s tem, da to premoženje ni del stečajne mase, temveč je njen del le terjatev do Republike Slovenije na podlagi odgovornosti za zapustnikove dolgove.

2. Zoper navedeni sklep se je Republika Slovenija pravočasno pritožila. Navaja, da je upravitelj v načrtu stečajnega postopka predvidel tudi prodajo nepremičnine, kar je sodišče potrdilo. Sodišče je 17.6.2011 izdalo prvi sklep o prodaji in še dodatni sklep o prodaji z dne 21.6.2012. Do zdaj je sodna praksa vedno štela, da ima ustrezno poslovno sposobnost za razpolaganje s premoženjem zapustnika le upravitelj. Izpodbijani sklep tudi bistveno odstopa od dosedanje sodne prakse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Stališče sodišča prve stopnje, da v stečajno maso v postopku stečaja zapuščine, začetega pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E, ne spada nepremičnina, temveč le terjatev do Republike Slovenije na podlagi odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD, je pravilno (1. odstavek 418. člena ZFPPIPP v zvezi z 2. točko 2. odstavka 416. člena ZFPPIPP).

5. Vendar pa je sodišče prve stopnje pri tem spregledalo, da je bilo že pravnomočno odločeno, da se v tem postopku proda nepremičnina – o tem je bil najprej izdan sklep o prodaji z dne 17.6.2011, zoper katerega ni bila vložena pritožba, pri čemer je bila že v potrjenem načrtu poteka stečajnega postopka vključena tudi prodaja nepremičnine. S tem pa je bilo po mnenju višjega sodišča že odločeno, da se bo prodaja opravila v stečajnem postopku, s čimer se je Republika Slovenija, na katero je bila ta nepremičnina prenesena v zapuščinskem postopku, tudi strinjala, saj bi se sicer zoper sklep pritožila. Z dodatnim sklepom o prodaji z dne 21.6.2012 je bilo o prodaji ponovno odločeno, pri čemer je bil predviden enak način prodaje, le izhodiščna cena je bila znižana. Glede na tako situacijo, ko je bilo, kot že navedeno, že dvakrat pravnomočno odločeno o prodaji nepremičnine, katere lastnica je sicer Republika Slovenija, pa ni razloga, da bi se na podlagi novega predloga odločilo drugače. Ob tem je tudi iz pritožbe jasno razvidno, da se s tako prodajo strinja tudi lastnica premoženja, kar hkrati tudi pomeni, da bo sodelovala z upraviteljem in kupcem nepremičnine pri vsem, kar bo potrebno za prenos nepremičnine na izbranega kupca. Ob tem je republika Slovenija postala lastnica na poseben način, predviden v ZD, ko niti ni imela možnosti, da bi prenos premoženja odklonila. Upravitelj bo tako lahko prodal nepremičnino v imenu njene lastnice, za račun stečajne mase.

6. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V novem postopku naj se sodišče prve stopnje opredeli le še do predlaganega načina prodaje, izhodiščne cene in zneska varščine.