Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni izpolnil svoje pogodbeno dogovorjene obveznosti, ker ni plačal vseh zapadlih zavarovalnih premij in je z enostransko izjavo predčasno sicer odstopil iz pogodbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec dne 7. 1. 2014 podal tožnici zahtevek za odstop od obeh zavarovalnih pogodb in je toženčevo izjavo sodišče tudi štelo za enostranski odstop od pogodbe, vendar sta obe citirani pogodbi bili sklenjeni za 10 let in zato izjava o odstopu tožene stranke lahko učinkuje šele po preteku treh let in z iztekom šestmesečnega odpovednega roka, kot to določa tretji odstavek 946. člena OZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 75392/2016 z dne 27. 7. 2016, s katerim je naloženo toženi stranki, da plača tožeči stranki 871,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2016 dalje in izvršilne stroške v znesku 130,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi, to je od 27. 8. 2016 dalje ostane v celoti v veljavi (v izreku pod točko I). Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki pravdne stroške v višini 286,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. naslednjega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti (v izreku pod točko II).

2. Tožena stranka vlaga pritožbo ter se zavzema za razveljavitev izpodbijane sodbe. Izpostavlja, da se "zavarovalnice in ostale družbe poslužujejo prijemov in zakonov, ki odgovarja le njim in so pisani za njih". Pojasnjuje, da je zaprosil za prekinitev pogodbe, vendar tožeča stranka od nje ni želela odstopiti. Prav tako se na strinja s povišanjem zavarovalnih premij in z neresnično ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ni prerekal in oporekal navedbam o višini obrokov in o pošiljanju obvestil o povečanih obrokih. Izpostavlja tudi, da se pri izračunu zapadlih premij niso upoštevali popusti ter so zato višine premij previsoko ugotovljene. Citira 832. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, da lahko vsaka stranka iz resnih vzrokov, ki jih mora navesti, zlasti neizpolnitve obveznosti druge stranke odstopi od pogodbe. Prepričan je, da sodba ni pravična in je nezakonita.

3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem se zavzema za potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša in terja povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Neutemeljene so smiselne pritožbene trditve, da sodba nima razlogov. V sodbi se je namreč sodišče opredelilo do vseh relevantnih pravočasnih trditev pravdnih strank. Trditve pravdnih strank so si bile v nasprotju, zato je sodišče na podlagi ocene vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj dokazno ocenilo te navedbe. Pritožba v pretežnem delu izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, vendar se do teh pritožbenih trditev pritožbeno sodišče ne sme opredeljevati.

6. Sodišče prve stopnje je nedvomno ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili dve zavarovalni pogodbi za premoženjsko zavarovanje toženčevih nepremičnin in z njo se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči stranki plačala zavarovalno premijo ali prispevek, tožeča stranka pa se je zavezala, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu - toženi stranki odškodnino ali storila kaj drugega (921. člen OZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni izpolnil svoje pogodbeno dogovorjene obveznosti, ker ni plačal vseh zapadlih zavarovalnih premij in je z enostransko izjavo predčasno sicer odstopil iz pogodbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec dne 7. 1. 2014 podal tožnici zahtevek za odstop od obeh zavarovalnih pogodb in je toženčevo izjavo sodišče tudi štelo za enostranski odstop od pogodbe, vendar sta obe citirani pogodbi bili sklenjeni za 10 let in zato izjava o odstopu tožene stranke lahko učinkuje šele po preteku treh let in z iztekom šestmesečnega odpovednega roka, kot to določa tretji odstavek 946. člena OZ. Ker je zavarovanje po obeh pogodbah začelo učinkovati 1. 12. 2012, je zato toženec lahko enostransko odstopil od pogodbe šele 1. 12. 2015 in šestmesečni odpovedni rok se je tako iztekel 1. 6. 2016. Šele tedaj sta obe pogodbeni razmerji med strankami prenehali, vendar pa je tožeča stranka, kot je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, do datuma razdrtja zavarovalnih pogodb do 1. 5. 2016 upravičena do plačila zavarovalnin od tožene stranke. Ker tožena stranka drugih dokazov, ki bi dokazovali drugače, ni predložila, so zato v zvezi z odstopom od pogodbe njeni pritožbeni ugovori neutemeljeni.

7. Neutemeljeni so tudi ugovori glede višine zahtevanih posameznih obrokov neplačanih premij, saj višina neplačila premij izhaja iz kontnih kartic. Z zavarovalno pogodbo pa je bilo dogovorjeno zvišanje premij z indeksom cen življenjskih potrebščin in gradbenih stroškov. Pojasniti pa tudi je, da toženec pred sodiščem prve stopnje ni prerekal višine posameznih premij, zato so pritožbeni ugovori v tej smeri, kot že pojasnjeno, nedopustni.

8. Glede na navedeno, in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

9. Glede pritožbenih stroškov tožeče stranke je sodišče druge stopnje odločilo, da jih krije sama, ker odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje (155. in 165. člen ZPP).