Jedro

Iz povzetega zagovora storilca izhaja, da je vozilo pred vožnjo pogledal le od spredaj, ob tem na vozilu videl preizkusne tablice, medtem ko zadnjega dela vozila ni pogledal. Ob navedenem ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec za očitani prekršek ni subjektivno odgovoren in da so storjene kršitve zgolj posledica malomarnosti in pomote delavca. Četudi tablice na vozilu ni nameščal storilec sam, bi moral preveriti, kakšne tablice so nameščene na priklopnem vozilu. Če bi to storil, bi lahko opazil, da na priklopnem vozilu ni nameščena (trajna) preizkusna tablica, ki bi sicer morala biti nameščena glede na zavedanje storilca, da priklopno vozilo ni registrirano, in bi tako napako, ki naj bi jo po zatrjevanjih storilca storil delavec, pravočasno odkril in preprečil storitev prekrška.

Izrek

I.Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 225,00 EUR v roku in na način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Specializirane enote za nadzor prometa številka 5001191852815 z dne 18. 2. 2021 kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani plačilni nalog, storilcu pa naložilo plačilo sodne takse v znesku 150,00 EUR.

2.Zoper sodbo se pritožuje storilčeva zagovornica brez navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1), predlaga pa, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in postopek o prekršku zoper storilca ustavi, saj za očitani prekršek ni subjektivno odgovoren.

3.Prekrškovni organ v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče prve stopnje v celoti in popolno ugotovilo materialno resnico ter pravilno ugotovilo odgovornost kršitelja, da so bila vsa odločilna dejstva pravilno ugotovljena, krivda pa dokazana. Zato smiselno predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Z izpodbijanim plačilnim nalogom je prekrškovni organ storilcu izrekel globo v višini 1.500,00 EUR zaradi prekrškov, ki jih je storil 18. 2. 2021 ob 15:00 uri, ko je v javnem cestnem prometu vozil skupino vozil, sestavljeno iz vlečnega vozila znamke Scania in priklopnega vozila znamke Koegel, pri čemer je kršil 1. točko prvega odstavka 25. člena ZMV-1 s tem, ker priklopno vozilo ni bilo registrirano in ni imelo veljavnega prometnega dovoljenja, 2. točke prve odstavka 25. člena ZMV-1 s tem, ker priklopno vozilo ni imelo veljavnega potrdila o tehnični brezhibnosti ter prvega odstavka 34. člena ZMV-1 s tem, ko je na priklopnem vozilu uporabljal registrske tablice ..., ki niso bile izdane za to vozilo.

6.Ker je storilec v zahtevi za sodno varstvo kot bistveno navajal, da za storjene prekrške ni odgovoren, saj je vožnjo skupine vozil opravil po podjemni pogodbi, sklenjeni z družbo A. d.o.o., in mu je preizkusne tablice z napačno oznako po pomoti namestil v tej družbi zaposlen B. B., je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek, v okviru katerega je zaslišalo storilca ter pričo B. B. in prebralo listine, naštete v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Po tako izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo:(-) da je storilec na podlagi podjemne pogodbe, sklenjene s pravno osebo A. d.o.o., vozil skupino vozil, sestavljeno iz vlečnega vozila znamke Scania in priklopnega vozila znamke Koegel, (-) priklopno vozilo znamke Koegel ni bilo registrirano in ni imelo veljavnega prometnega dovoljenja, kar je storilec na zaslišanju tudi priznal, (-) da je na priklopnem vozilu bila nameščena registrska tablica z oznakami ..., ki ni bila izdana za to vozilo in je bila zabeležena kot neveljavna - črtana; (-) da priklopno vozilo ni imelo izdanega potrdila o tehnični brezhibnosti, kar je storilec na zaslišanju prav tako priznal in povedal, da iz tega razloga priklopno vozilo tudi ni bilo registrirano.

7.V zvezi s sklicevanjem storilca na to, da za storjene prekrške ni odgovoren, ker mu je na vlečno in priklopno vozilo registrske tablice namestil pri družbi A. d.o.o. zaposleni delavec B. B., pa je sodišče prve stopnje poudarilo, da je B. B. sicer potrdil te trditve storilca, vendar storilcu in priči B. B. ni verjelo. Ocenilo je, da sta izpovedba te priče in njegova pisna izjava podani z namenom pomagati storilcu, da bi se izognil odgovornosti za storjeni prekršek in poudarilo, da se je storilec s podjemno pogodbo z dne 29. 12. 2020 zavezal, da bo delo opravljal in da mora vsak voznik sam pred vožnjo preveriti, ali vozilo izpolnjuje vse pogoje za udeležbo v cestnem prometu.

8.Ker glede na izrecno določbo 2. odstavka 66. člena ZP-1 sodbe, s katero je bilo odločeno o zahtevi za sodno varstvo, ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče na povzete ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, zagovornica pa ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je prekrškovni organ napačno ugotovil dejansko stanje, da objektivni znaki prekrška v konkretnem primeru niso podani, ker je napačne preizkusne tablice na priklopno vozilo namestil zaposleni B. B., da je bila napaka odkrita, ko je vozilo že odpeljalo iz parkirišča ter je ni bilo mogoče odpraviti. S temi pritožbenimi navedbami namreč zagovornica uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

9.Glede na zgoraj povzete ugotovitve je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da je storilec vse očitane prekrške storil s krivdno obliko zavestne malomarnosti. Utemeljeno mu je očitalo, da ni ravnal s potrebno pazljivostjo, saj se je kot poklicni voznik zavedal, da lahko z vožnjo skupine vozil s pripetim priklopnim vozilom, ki ni registrirano, nima veljavnega prometnega dovoljenja in na katerem je nameščena registrska tablica, ki ni bila izdana za to vozilo, stori očitane mu prekrške. Glede na njegov zagovor pa je očitno, da je storilec lahkomiselno zaupal v to, da je pri družbi A. d.o.o. zaposleni delavec ustrezno namestil preizkusne tablice, čeprav bi moral kot poklicni voznik sam pred vožnjo preveriti, ali vozilo izpolnjuje vse pogoje za udeležbo v cestnem prometu, k čemur ga je zavezovala tudi podjemna pogodba. Pritožbeno sodišče pa ob tem poudarja, da iz povzetega zagovora storilca izhaja tudi, da je vozilo pred vožnjo pogledal le od spredaj, saj je bilo parkirano pred delavnico, ob tem na vozilu videl preizkusne tablice, medtem ko zadnjega dela vozila ni pogledal. Ob navedenem ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec za očitani prekršek ni subjektivno odgovoren in da so storjene kršitve zgolj posledica malomarnosti in pomote delavca B. B. Četudi tablice na vozilu ni nameščal storilec sam, bi moral glede na prej pojasnjeno preveriti, kakšne tablice so nameščene na priklopnem vozilu. Če bi to storil, bi lahko opazil, da na priklopnem vozilu ni nameščena (trajna) preizkusna tablica, ki bi sicer morala biti nameščena glede na zavedanje storilca, da priklopno vozilo ni registrirano, in bi tako napako, ki naj bi jo po zatrjevanjih storilca storil delavec B. B., pravočasno odkril in preprečil storitev prekrška. Zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da so kršitve, ki jih navaja prekrškovni organ, posledica ravnanja delavca B. B., ki je nameščal tablice, in ne voznika, ki je opravil vožnjo.

10.V zvezi s pritožbenimi navedbami, da so nameščene preizkusne tablice imele dovoljenje za uporabo, kot izhaja iz priloženih dokumentov, in da ne drži ugotovitev prekrškovnega organa, da nameščene tablice niso bile primerne za uporabo, pa pritožbeno sodišče poudarja, da se storilcu ni očitalo, da preizkusne tablice ne bi bile ustrezne oziroma neveljavne, temveč da je na priklopnem vozilu bila nameščena tablica, ki ne pripada temu vozilu, pri čemer pa ni šlo za trajno preizkusno tablico, temveč običajno registrsko tablico, ki je voznik ne bi smel uporabljati na tem vozilu.

11.Glede na navedeno, ko je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno presodilo, da je storilec za storjene prekrške tudi odgovoren, in ko so glede na zgoraj pojasnjene pritožbene navedbe neutemeljene, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe v skladu s 159. členom ZP-1 ni zasledilo kršitev, na katero pazi po uradni dolžnosti.

12.Ker zagovornica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodne takse, ki jo je odmerilo v skladu s tarifno številko 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 225,00 EUR. Te stroške je storilec dolžan plačati v roku in na način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa k plačilu stroškov postopka.

Zveza:

Zakon o motornih vozilih (2017) - ZMV-1 - člen 25, 25/6, 34, 34/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.