Jedro

V obravnavanem primeru je bila tožba vložena prezgodaj, saj je bila vložena preden je bil končan upravni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka zaradi preuranjenosti zavrglo pritožničino tožbo, vloženo dne 28. 4. 2008, zoper sklep o davčni izvršbi Davčne uprave RS, Davčnega urada Koper, z dne 15. 4. 2008. Svojo odločitev je oprlo na podatke upravnega spisa, iz katerih izhaja, da je bilo o obravnavani davčni izvršbi dokončno odločeno z odločbo Ministrstva za finance z dne 20. 6. 2008, ki je bila pritožnici vročena dne 4. 7. 2008. V 2. točki izreka izpodbijanega sklepa je pritožnico oprostilo plačila sodnih taks.

2. V laični pritožbi pritožnica prosi sodišče, naj najde izhod v zadevi. Navaja, da ne pozna zakonov, zato predlaga, da se ji dodeli odvetnik. Ustrezni podatki naj se pridobijo po uradni dolžnosti, njene zadeve pa rešijo pravično in na podlagi Ustave RS. Ker se ji stalno kršijo številne ustavne pravice, zahteva odškodnino od države.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Glede na to, da pritožnica konkretno ne ugovarja razlogom, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo le v mejah razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. V upravnem sporu mora Vrhovno sodišče pri odločanju o pritožbi zoper sklep - ob primerni uporabi 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/07-UPB3, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - sklep US) - po uradni dolžnosti paziti na absolutno bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in na pravilno uporabo materialnega prava. Po tretjem odstavku 75. člena ZUS-1 je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu vselej podana (absolutna bistvena kršitev), če gre za kakšen razlog iz 1., 2., 3., 4. ali 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ali za razlog iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 78. člena ZUS-1. 5. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bila tožba v obravnavanem primeru vložena prezgodaj, saj je bila vložena preden je bil končan upravni postopek. Zakonski rok za vložitev tožbe (iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1) je namreč začel teči šele dne 4. 7. 2008, ko je bila pritožnici vročena odločba Ministrstva za finance, s katero je bilo odločeno o njenem pravnem sredstvu, tožba pa je bila vložena več kot dva meseca prej, dne 28. 4. 2008. Glede na to, da je tožbo v upravnem sporu mogoče vložiti le zoper dokončni upravni akt (ta je v skladu s tretjim odstavkom 2. člena ZUS-1 tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v upravnem postopku), je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo obravnavano tožbo s sklicevanjem na določbo 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 6. Na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča tožničini pritožbeni ugovori ne morejo vplivati. Sodišče je dolžno soditi po ustavi in zakonu in zavreči vsa pravna sredstva, za katera niso izpolnjene z zakonom predpisane procesne predpostavke. Če tožnica ne pozna zakonov, si lahko sama izbere odvetnika, če je slabšega premoženjskega stanja, pa lahko uveljavlja pravico do odvetnika na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči pri pristojnemu sodišču. Če gre za upravni spor, je pristojno za odločanje o brezplačni pravni pomoči Upravno sodišče RS, za tožnico glede na njeno prebivališče, njegov Oddelek v Novi Gorici.

7. Ker po presoji pritožbenega sodišča razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo. Določbe 76. člena ZUS-1 je smiselno uporabilo za sklep ob primerni uporabi 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.