Jedro

Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano tako glede predmeta, kot tudi glede upravičenca in zavezanca za izpolnitev, ki sta v njem navedena. Štipendija ne predstavlja plačila za opravljanje študija, temveč pomoč in spodbudo, katero dajalec štipendije praviloma veže na pravočasno dokončanje študija, zato dokončanje študija ne pomeni izpolnitve storitve (z zamudo), zaradi katere bi bila dolžnica (še vedno) upravičena do plačila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrnilo.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnica. Predlaga razveljavitev in odpravo sklepa, podredno vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Skladno s 17. členom ZIZ je izvršljiva sodna poravnava izvršilni naslov. V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni da je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, kot se glasi ter ga ne more spreminjati. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano tako glede predmeta, kot tudi glede upravičenca in zavezanca za izpolnitev, ki sta v njem navedena, ter ni pristojno presojati materialne zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova.

6. V ugovoru je dolžnica zatrjevala, da je bil v zadnji sodni poravnavi dogovorjen datum diplomiranja 30. 5. 2015, in da je zaradi družinskih težav, glede katerih ni pomislila, da bi obvestila upnika, diplomirala 19. 9. 2016. Ker je, kot trdi dolžnica, skladno z izvršilnim naslovom morala diplomirati do 30. 5. 2015, po tem datumu pa vrniti štipendijo, bi dolžnica kvečjemu lahko predlagala sklenitev nove poravnave, v kateri bi se z upnikom dogovorila za nov rok dokončanja študija. Da bi dosegla takšno spremembo izvršilnega naslova, dolžnica v ugovoru ni trdila. Pravilna je tako ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžničin ugovor ni bil obrazložen, saj v njem ni navedla pravno pomembnih dejstev.

7. Neutemeljeno dolžnica v pritožbi uveljavlja, da je povsem upravičeno menila, da je izpolnila obveznosti po sodni poravnavi, saj ni dobila poziva k predložitvi dokumentacije o izpolnitvi obveznosti. Zgolj to, da takega poziva dolžnica ni prejela, še ne more ukiniti izvršilnega naslova. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi bilo nepravično in nemoralno, da bi morala dolžnica vračati štipendijo, kljub dejstvu, da je naknadno diplomirala, z zamudo zaradi opravičljivih razlogov. Štipendija ne predstavlja plačila za opravljanje študija, temveč pomoč in spodbudo, katero dajalec štipendije praviloma veže na pravočasno dokončanje študija, zato dokončanje študija ne pomeni izpolnitve storitve (z zamudo), zaradi katere bi bila dolžnica (še vedno) upravičena do plačila. Prav tako se dolžnica ne more sklicevati na nepoznavanje prava in svoje prepričanje o izpolnitvi obveznosti, saj je sama navedla, da je študij dokončala po dogovorjenem roku.

8. Po povedanem pritožba ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Kljub odločitvi višje sodišče posebej opozarja na vsebino upnikovega odgovora na pritožbo, ki jo naj sodišče prve stopnje pošlje dolžnici po odvetniku hkrati s tem sklepom. Ta postopek se še vedno lahko ustavi brez oprave izvršbe, če bo podana upnikova volja (umik predloga za izvršbo ali drugačen dogovor med strankama postopka).

10. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).