Jedro

Upravni organ je zahtevo za denacionalizacijo premoženja zavrnil zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 9. člena ZDen. Ugotavljanje državljanstva denacionalizacijskega upravičenca je v postopku denacionalizacije predhodno vprašanje. Upravni organ je moral upoštevati državljanstvo kot pogoj za denacionalizacijsko upravičenje. Da tega pogoja ni izpolnjevala niti prejšnja lastnica, niti njeni hčeri, med strankama ni sporno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravna enota Maribor (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, ob podržavljenju parc. št. 173/2 vl. 303 k.o. ..., parc. št. 20/2, 438/1, 438/18 in 438/19 vl. št. 258 k.o. ... ter parc. št. 184 in 404/2 vl. št. 197 k.o. ... V obrazložitvi navaja, da so bile nepremičnine podržavljene A.A. z odločbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. IV J 228/49-4 z dne 9. 4. 1949, izdano na podlagi Zakona o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb. A.A. ni bila vpisana v državljansko knjigo Maribor, iz ugotovitvene odločbe Upravne enote Maribor, Oddelka za upravne notranje zadeve št. 201-462/93-05/19-1 z dne 3. 1. 2000 pa izhaja, da se po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28. 8. 1945 ni štela za jugoslovansko državljanko. Zato ne izpolnjuje pogoja za upravičenko po 9. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Upravni organ je v skladu z 12. členom ZDen postopek nadaljeval za njuni hčerki B.B. in C.C. Tudi oni nista bili vpisani v državljansko knjigo Maribor, iz ugotovitvene odločbe Upravne enote Maribor št. 201-299/01-545 z dne 5. 12. 2002 pa izhaja, da nista državljanki Republike Slovenije in se po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28. 8. 1945 nista šteli za jugoslovanski državljanki. Ta odločitev je na podlagi sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U 1206/2003 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. I Up 634/2004 pravnomočna. Upravni organ pojasnjuje, da je vezan na pravnomočne ugotovitvene odločbe o državljanstvu. Zato ni upošteval razlogov, ki sta jih vlagateljici posredovali na poročilo o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju, temveč je moral zahtevo za denacionalizacijo zavrniti. Drugostopenjski organ je pritožbo zoper to odločbo zavrnil. Tožnica se v tožbi sklicuje na ugovor, podan v upravnem postopku, da sprejeta odločitev pomeni diskriminacijo po narodnosti. Navaja, da je tudi Ustavno sodišče Republike Hrvaške, ki ni članica EU, odločilo, da imajo pravico do denacionalizacije vsi razlaščenci, ne samo hrvaški državljani. Upati je, da bo EU, ki je dolžna nadzorovati, ali države članice izvajajo predpise, ki so v skladu s predpisi EU in Lizbonsko pogodbo, posegla v diskriminacijo po narodnosti, ki se izvaja tudi v obravnavanem primeru. Meni, da je bil postopek ugotavljanja državljanstva odveč in je za upravni organ neobvezujoč, ko odloča o vračanju premoženja. Tožnica se sklicuje tudi na 15. člen Ustave Republike Slovenije. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne upravnemu organu, da odloči zakonito (v skladu z Ustavo RS).

Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločbi iz razlogov, navedenih v odločbi in predlagala zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Upravni organ je denacionalizacijo premoženja, podržavljenega A.A. zavrnil zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 9. člena ZDen. Po določbi prvega odstavka 9. člena ZDen so upravičenci do denacionalizacije fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena tega zakona, če so bili v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9. 5. 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. Ugotavljanje državljanstva je v postopku za denacionalizacijo predhodno vprašanje (šesti odstavek 60. člena ZDen). Če upravičenec ni vpisan v evidenco o državljanstvu, izda pristojni organ ugotovitveno odločbo o njegovem državljanstvu (tretji odstavek 63. člena ZDen).

Upravičenost vezati denacionalizacijo na jugoslovansko državljanstvo v času podržavljenja, je presojalo Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997. Zavzelo je stališče, da je s takim pogojem zakonodajalec vpeljal razlikovanje med morebitnimi denacionalizacijskimi upravičenci na podlagi državljanstva, kar pa ni nedopustno, ker je za takšno razlikovanje imel stvarno utemeljen razlog. Zato tožnica neutemeljeno uveljavlja kršitev 15. člena Ustave Republike Slovenije.

Glede na zakonsko ureditev denacionalizacije je torej upravni organ moral upoštevati državljanstvo kot pogoj za denacionalizacijsko upravičenje. Da tega pogoja ni izpolnjevala niti prejšnja lastnica, niti njeni hčeri (kar je bilo pravnomočno ugotovljeno v samostojnem postopku, organ, ki je odločal o denacionalizaciji, pa je bil na to odločitev vezan, 147. in 152. člen ZUP), med strankama ni sporno.

Ker predpisani denacionalizacijski pogoj ni bil izpolnjen, je tudi po presoji sodišča upravni organ zahtevo za denacionalizacijo utemeljeno zavrnil. Tožnica tudi ne more uspeti z ugovorom, da je izpodbijana odločitev oziroma ureditev denacionalizacije zaradi pogojevanje le-te z državljanstvom, neskladna s pravnim redom Evropske unije. Denacionalizacija, ki pomeni originarno pridobitev lastninske pravice, je bila kot način odpravljanja učinkov revolucionarnih ukrepov po drugi svetovni vojni, zakonsko urejena v letu 1991, torej pred vstopom Republike Slovenije v EU. V takšna razmerja pa organi EU ne posegajo (glej sodbo Sodišča EU št. C 302/2004 z dne 10. januarja 2006). Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi opr. št. I Up 951/2005 z dne 28. septembra 2005 pojasnilo, da se pravni akti EU na denacionalizacijo ne nanašajo.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.