Jedro

Rok za plačilo predujma za strošek izvršilnega dejanja je sodni rok, zato ga je dopustno podaljšati, če so za to podani opravičeni razlogi.

Nesmotrno in neživljenjsko je vztrajati pri plačilu predujma v postavljenem roku, če je hkrati dovoljen tudi odlog izvršbe, in je vprašanje, ali se bo v konkretnem primeru cenitev nepremičnine, za katero je bil določen predujem, sploh opravljala.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da se upnikovemu predlogu ugodi in se rok za plačilo predujma za cenitev nepremičnine podaljša do 26. 5. 2016. II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo s prodajo nepremičnine odložilo do 26. 5. 2016 (1. točka izreka), zavrnilo je upnikov predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma za cenitev nepremičnine (2. točka izreka), dolžniku pa je naložilo, da mora upniku v osmih dneh povrniti nadaljnje izvršilne stroške v višini 30,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper odločitev v 2. točki izreka sklepa se je upnik po pooblaščenki pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in njegovo spremembo tako, da se zahtevku upnika ugodi, oziroma da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Rok za plačilo predujma za strošek izvršilnega dejanja je sodni rok (drugi odstavek 38. člena ZIZ) in ga je zato na podlagi drugega odstavka 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dopustno podaljšati, če so za to podani opravičeni razlogi. Opravičenost razlogov za podaljšanje roka je kot pravni standard treba razlagati v povezavi z namenom določitve roka. Namen določitve roka za plačilo predujma za izvršilno dejanje je v tem, da se prepreči podaljševanje postopka zaradi morebitne pasivnosti upnika.

5. Odlog izvršbe je zastoj, ki ga lahko predlaga tudi upnik, in v času odloga se izvršilna dejanja ne opravljajo. Zato višje sodišče pritrjuje pritožbenemu stališču, da je nesmotrno in neživljenjsko vztrajati pri plačilu predujma v postavljenem roku, če je hkrati dovoljen tudi odlog izvršbe, in je vprašanje, ali se bo v konkretnem primeru cenitev nepremičnine, za katero je bil določen predujem, sploh opravljala (glede na razlog upnikovega predloga za odlog izvršbe, ki je v dogovoru z dolžnikom o obročnem odplačilu terjatve). V takšnem primeru bi bilo nesmiselno, da bi moral biti že založen predujem, ki bi ležal na računu sodišča v času, ko je izvršba odložena.(1) Razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, bi bili utemeljeni, če nepremičninska izvršba na predlog upnika ne bi bila odložena.

6. Glede na to, da je upnik, ki mu je bil sklep o naložitvi predujma z dne 2. 4. 2015 vročen 14. 4. 2015 (vročilnica, pripeta k list. št. 36 spisa), predlagal odlog izvršbe in podaljšanje roka za založitev predujma 28. 4. 2014, torej pred iztekom danega 15-dnevnega roka, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom odločilo tudi o odlogu nepremičninske izvršbe do 26. 5. 2016, je iz prej navedenih razlogov pritožba utemeljena in ji je višje sodišče ugodilo ter sklep spremenilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Nepremičninska izvršba se bo nadaljevala, če bo upnik do 26. 5. 2016 plačal predujem za stroške cenitve. Glede na odlog izvršbe do tega datuma podaljšanje roka za plačilo ne pomeni podaljševanja tega postopka.

7. Kljub uspehu s pritožbo je višje sodišče sklenilo, da upnik sam krije stroške pritožbenega postopka. Stroški, ki so nastali s pritožbo, za izvršbo niso bili potrebni in jih zato ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku (peti odstavek 38. člena ZIZ).

Op. št. (1): Prim. sklep VSL III Cp 1730/2000 z dne 8. 11. 2000, VSC I Ip 1057/2007 z dne 20. 3. 2008.