Jedro

Za terjatve iz 355. člena je OZ predpisal drugačen začetek teka zastaranja, kot ga je določal ZOR za takšne terjatve. Zastaranje začne po OZ teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se s p r e m e n i v točki II. In III. izreka tako, da se v tem delu glasi : "Sklep o izvršbi opr. št. I 2003/00198 z dne 28.1.2004 ostane v celoti v veljavi v točkah 1. in 3. izreka.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 61.723,80 SIT nadaljnjih stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.4.2004 do plačila, vse v 15 dneh." V ostalem se pritožba (kolikor izpodbija I. točko izreka v zavrnilnem delu) zavrne in v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 40.368,90 SIT pritožbenih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.11.2005 do plačila, vse v 15 dneh.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje izreku sodbe pod točko I. vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi, ki ga je izdalo isto sodišče pod opr. št. I 2002/00091 z dne 19.6.2002 glede glavnice 22.614 SIT in zakonitih zamudnih obresti od posameznih zapadlih zneskov, kot so navedeni v izreku te odločbe ter izvršilne stroške v znesku 10.400,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila vse v 8-ih dneh; v preostalem delu je sklep o izvršbi z dne 19.6.2002 razveljavilo v točki 1. in 3. izreka in zahtevek v tem obsegu zavrnilo; v točki II. je sklep o izvršbi opr. št. I 2003/00198 z dne 28.1.2004 obdržalo v veljavi glede glavnice 37.782,00 SIT in zakonitih zamudnih obresti od posameznih zneskov, ki so navedeni v izreku sodbe ter izvršilnih stroškov v znesku 12.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o izvršbi do plačila vse v 8-ih dneh; v preostalem delu je sklep o izvršbi z dne 28.1.2004 razveljavilo v točki 1. in 3. izreka in zahtevek v tem obsegu zavrnilo. V točki III. pa je odločilo, da nosi vsaka stranka svoje pravdne stroške.

Zoper sodbo je vložila pritožbo tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je obravnavalo toženčev ugovor zastaranja, saj ni mogoče enačiti določbe 1. odst. 378. člena ZOR in 1. odst. 355. člena OZ, ker nista vsebinsko enaka. OZ je glede zastaranja takšnih terjatev, kot se uveljavljajo v tem sporu, uzakonil novost. Predpisal je, da začne zastaranje teh terjatev teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Terjatve zapadle v letu 2002 do 20.6.2002 v znesku 11.296,00 zato niso zastarale, saj je začel enoletni zastaralni rok teči šele s 1.1.2003 in se do vložitve izvršilnega predloga 4.7.2003 še ni iztekel. Ugovoru toženca sodišče v tem delu ne bi smelo slediti, tožnikov zahtevek je bil utemeljen, zato predlaga spremembo sodbe. V obrazložitvi pojasnjuje še, zakaj stroškovne odločbe ne sprejema. Obrazložitev odločitve o stroških postopka z dejstvom, da gre za spor majhne vrednosti, je nesprejemljiva. V združeni zadevi je sodišče razpisalo poravnalni narok 16.3.2004, za katerega je tožeča stranka pooblastila odvetnico, ki se je tega naroka udeležila. Tožeča stranka običajno piše izvršilne predloge in druge pisne vloge sama. Ker pa je bil v tej zadevi razpisan poravnalni narok, je pooblastila odvetnico. Na narok pa toženec ni prišel in sodišče iz tega razloga ni nadaljevalo obravnavanja. Tožeča stranka je uveljavljala separatne stroške zaradi tega, o njih sodišče ni odločilo. Tudi sicer ni pravilno odločeno. Tožeča stranka je v večjem delu uspela, tožena stranka je z ugovorom zastaranja uspela le v manjšem delu glavnice, zato meni, da bi moralo sodišče naložiti toženi stranki, da plača vse stroške vključno s pritožbenimi.

Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu.

Pritožba pravilno opozarja na zmotno uporabo materialnega prava v delu, ko je sodišče prve stopnje sledilo ugovoru toženca, da je del terjatve zastaran. Kot pravilno navaja tožeča stranka, je za terjatve iz 355. člena OZ predpisal drugačen začetek teka zastaranja, kot ga je določal ZOR za takšne terjatve. Zastaranje začne po OZ teči po poteku leta v katerem je terjatev dospela. Za vse terjatve, ki so dospele v letu 2002 torej tudi tiste, ki so zapadle marca 2002 do vključno junija 2002 je enoletni zastaralni rok zato začel teči 1.1.2003, zadnji dan pred iztekom zastaralnega roka je bil 31.12.2003 oz. bi zastaranje teh terjatev nastopilo šele 1.1.2004. Ker je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine tožeča stranka za te terjatve vložila že 4.7.2003, je bil ugovor zastaranja za te terjatve neutemeljen in je sodišče prve stopnje v delu, kolikor mu je sledilo neutemeljenemu ugovoru zastaranja zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče je iz tega razloga izpodbijano sodbo v točki II. izreka spremenilo tako, da je v celoti neutemeljen ugovor toženca zoper terjatve, ki so bile predmet sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ajdovščini izdanega pod opr. št. I 2003/00198 dne 28.1.2004 zavrnilo in odločilo, da ostane ta sklep o izvršbi v celoti v veljavi.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da se pritožuje zoper izpodbijano sodbo Okrajnega sodišča v Ajdovščini opr. št. P 62/2002 z dne 16.4.2004. Čeprav se je v obrazložitvi pritožbe opredelila le do točke II. izreka in strokovne odločbe pod točko III., je pritožbeno sodišče glede na določbo 2. odst. 350. člena ZPP in navedbo v uvodu pritožbe, moralo sodbo preizkusiti v celotnem delu, v katerem tožeča stranka ni uspela v sporu, torej tudi v delu, kjer je delno razveljavljen sklep o izvršbi z dne 19.6.2001 in v tem obsegu zavrnjen v točki I.izreka sodbe. V tem delu je zaradi neobrazložene pritožbe opravilo le uraden preizkus, kot predpisuje ZPP in pri tem ugotovilo, da ni prišlo do kakšnih absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti niti do zmotne uporabe materialnega prava na ugotovljeno dejansko stanje. Pritožbo tožeče stranke, kolikor izpodbija tudi zavrnilni del pod točko I. izreka sodbe sodišča prve stopnje, je zato kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).

Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločbo o glavni stvari, je v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP spremenilo tudi odločbo o stroških postopka. Tožeča stranka je po spremembi sodbe uspela v sporu z 71,5%, če se upoštevajo glavnice iz prvega in drugega zahtevka (v prvem je bil njen končni uspeh 43%, saj je od glavnice 52.551,00 SIT ostal s sodbo v veljavi znesek 22.614,00 SIT, z drugim zahtevkom je po spremembi izpodbijane sodbe uspela 100%). Tožena stranka je dolžna zato povrniti tožeči stranki stroške v skladu z drugim odstavkom 154. člena v tem sorazmerju. Tožeča stranka je stroške, ki jih je imela s tem postopkom v nadaljevanju po razveljavitvi dajatvenega dela sklepa o izvršbi, konkretizirala ob koncu glavne obravnave. Stroški so odmerjeni po veljavni taksni in odvetniški tarifi. V tem okviru so priznani tudi stroški za pristop na prvi narok, ki je bil razpisan kot poravnalni, saj ni razlogov, da bi se za ta narok priznali separatni stroški. Tožena stranka stroškov v postopku ni priglasila, zato podlage, da bi se tudi njej priznali stroški in medsebojno kompenzirali ni bilo. Ker je tožeča stranka v istem sorazmerju, kot na prvi stopnji uspela tudi s pritožbo, je pritožbeno sodišče v tem sorazmerju priznalo tudi stroške, ki jih je imela tožeča stranka s pritožbo, to je sestavo pritožbe po odvetniški tarifi in sodno takso za pritožbo.