Jedro

Tožba na razveljavitev sodne poravnave je v ZPP/99 v razliko od ZPP/77 urejena kot posebno izredno pravno sredstvo in ne kot tožba v navadnem civilnopravnem sporu.

Če pa je tako, je treba obravnavani spor o pristojnosti presojati tudi v luči prehodne določbe 498. člena ZPP/99. Ta namreč določa, da se postopek opravi po dosedanjih predpisih, če sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s katerima se je postopek prve stopnje končal. Če je tožba na razveljavitev sodne poravnave posebno izredno pravno sredstvo, potem je treba šteti, da se je postopek na prvi stopnji končal že s sklenitvijo sodne poravnave, torej 17.9.1993.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 17.1.1996 vložila tožbo zoper toženo stranko pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Zahtevala je razveljavitev sodne poravnave, ki je bila sklenjena dne 17.9.1993 pred tedanjim Temeljnim sodiščem v Ljubljani, enoto v Ljubljani. Okrajno sodišče v Ljubljani je na ugovor tožene stranke dne 12.3.1998 izdalo sklep, s katerim se je izreklo za krajevno nepristojno. Ugotovilo je, da je po 1. odstavku 47. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in Ur.l. RS, št. 55/92, v nadaljevanju ZPP/77) za sojenje splošno krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima tožena stranka stalno prebivališče. Stalno prebivališče pa ima v Novi Gorici.

Okrajno sodišče v Novi Gorici je po prejemu spisa pozvalo Okrajno sodišče v Ljubljani z več dopisi (prvič dne 29.4.1998), da naj predloži spis Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr. št. V P 100/93 (zadeva, v kateri sta stranki sklenili sodno poravnavo in katere razveljavitev je predmet sedanjega spora, torej dokaz). Spis je prejelo in, ko je Okrajno sodišče v Ljubljani pozneje zahtevalo spis nazaj, temu sodišču odgovorilo, da spisa opr. št. V P 100/93 še ne more vrniti, ker zadeva, kateri je spis priložen, še ni pravnomočno zaključena (dopis z dne 31.5.1999, list. št. spisa 15). Z dopisom dne 7.9.1999 je končno Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlagalo, da naj na podlagi 1. odstavka 24. člena in 2. odstavka 25. člena novega Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP/99) odloči o sporu o krajevni pristojnosti. V predlogu je navedlo, da je na podlagi 3. odstavka 393. člena ZPP/99 za tovrstne spore izključno krajevno pristojno tisto sodišče, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena. Zato meni, da je tožeča stranka tožbo vložila pravilno, in sicer pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

Iz v uvodu obrazložitve navedenih podatkov izhaja, da je tožeča stranka vložila tožbo pred uveljavitvijo ZPP/99, ki je stopil v veljavo 14.7.1999. Tudi sklep o krajevni nepristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani je bil izdan pred uveljavitvijo ZPP/99, torej v času veljavnosti ZPP/77. Izdan je bil na ugovor tožene stranke v odgovoru na tožbo in zoper njega ni bilo pritožbe. Okrajno sodišče v Novi Gorici po prejemu spisa ni takoj sprožilo spora o pristojnosti, temveč je začelo z zbiranjem dokazov, kar pomeni, da je štelo, da ni ovir za nadaljnji postopek (1. odstavek 289. člena ZPP/77) in s tem tudi, da je krajevno pristojno za odločanje.

Odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti je v razliko od stvarne pristojnosti, tako po ZPP/77 kot po ZPP/99, omejeno, saj je krajevna pristojnost praviloma v rokah pravdnih strank. Izjema je izključna krajevna pristojnost, vendar tudi ta le do določene faze postopka. Pristojnost po 393. členu ZPP/99, na katero se sklicuje Okrajno sodišče v Novi Gorici, je (tudi) izključna krajevna pristojnost. Po 2. odstavku 22. člena ZPP/99 pa lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče, da ni izključno krajevno pristojno, le še ob predhodnem preizkusu tožbe. Ta faza postopka je bila tudi z dejanji Okrajnega sodišča v Novi Gorici do uveljavitve ZPP/99 že končana. Že zato predlogu Okrajnega sodišča v Novi Gorici vrhovno sodišče ne bi smelo ugoditi.

Ugoditi pa mu ni smelo tudi iz naslednjih razlogov: Tožba na razveljavitev sodne poravnave je v ZPP/99 v razliko od ZPP/77 urejena kot posebno izredno pravno sredstvo in ne kot tožba v navadnem civilnopravnem sporu. Za tožbo na razveljavitev sodne poravnave se namreč po 5. odstavku 393. člena smiselno uporabljajo določbe o obnovi postopka (drugi odstavek 397. člena ter 398. do 440. člen ZPP/99), če ni v 392. in 393. členu določeno kaj drugega. V določbi 393. člena je določeno nekaj drugega tudi v zvezi s stvarno pristojnostjo.