Jedro

Za ugotovitev, da je izkazana ponovitvena nevarnost, ni potrebno, da je obdolženki dokazano, da je očitana kazniva dejanja res storila in da se z gotovostjo napove, da bi taka dejanja na prostosti ponavljala.

Predkaznovanost je namreč le ena izmed okoliščin, ki lahko kaže na ponovitveno nevarnost, nikakor pa ne nujni pogoj za sklepanje o ponovitveni nevarnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obdolženima A. A. in B. B. podaljšal pripor iz pripornega razloga ponovitve nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

2.Zoper sklep se pritožuje zagovornica obdolžene A. A. iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP. Predlaga odpravo pripora oziroma podredno, nadomestitev pripora z milejšim ukrepom, konkretno z odreditvijo prepovedi približevanja določeni osebi, z javljanjem na policijski postaji oziroma s hišnim priporom.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po proučitvi pritožbeno izpodbijanega sklepa v luči pritožbenih navedb zagovornice obdolžene, sodišče druge stopnje iz razlogov, navedenih v nadaljevanju ugotavlja, da je senat prvostopenjskega sodišča pravilno zaključil, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprto obdolženko in sicer, da je podan utemeljen sum, da je storila v vloženi obtožnici očitana ji kazniva dejanja, da je podan priporni razloga ponovitvene nevarnosti, da je pripor zoper njo neogibno potreben za varnost ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obdolženke tudi sorazmeren ukrep.

5.Ker je v zvezi z zgoraj navedenim senat navedel tudi konkretne, celovite, jasne in skladne razloge, in sicer glede utemeljenega suma v 6. točki obrazložitve, glede ponovitvene nevarnosti v 7. točki obrazložitve, glede neogibne potrebnosti in sorazmernosti pripora pa v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, so neutemeljeni pritožbeni očitki o bistveni kršitvi določb postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. V kolikor pa se pritožnica z razlogi ne strinja, pa to pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega prava.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da utemeljen sum, da naj bi obdolženka (v sostorilstvu s soobdolženim B. B.) storila očitana jima kazniva dejanja, izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave ter vseh dokazov, na katerih slednji sloni in so bili pridobljeni tekom kazenskega postopka ter da so tekom preiskave pridobljeni dokazi utemeljen sum le še potrdili, nikakor pa ga niso omajali. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju obrazložitve na straneh 3 do 22 izpodbijanega sklepa povzelo vsebino vseh do sedaj pridobljenih dokazov in glede na tam navedeno ni mogoče pritrditi pritožnici, da glede obdolženke ni zadosti dokazov, da bi bil podan utemeljen sum storitve predhodno očitanih ji kaznivih dejanj, da je utemeljen sum zgolj abstrakten, da ne izhaja iz konkretnih dejstev, podatkov in dokazov iz obtožbe.

7.Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, (-) da sta se na naslov ...1 v jutranjih urah dne 20. 6. 2023 z osebnim vozilom znamke BMW, reg. št. ... pripeljala oba obdolženca skupaj z C. C., ki je sicer od 20. 6. 2023 od 00.54 ure do 3.17 ure spal sam v brunarici na naslovu ... 2, in ga je obdolženec okoli 07.50 uri istega dne prinesel iz brunarice in ga še spečega namestil v avto, (-) da je priča Č. Č. kasneje tega dne okoli 12.00 ure C. C. našel v navedenem osebnem vozilu pripetega v otroškem sedežu in neodzivnega, ga poskušal oživljati, pri čemer pa ni uspel, (-) da je smrt otroka nastopila zaradi odpovedi delovanja možganov in srca zaradi hipertermije (pregretja), (-) da je C. C. v trenutku smrti imel v organizmu zelo nizko koncentracijo mamil metadon in alfa-PiHP, kar je znak, da je drogo zaužil najverjetneje s hrano, (-) da so s strokovnim pregledom v krvi obdolženke bili ugotovljeni mamilo Alfa-PiHP ter psihoaktivna zdravila diazepam, alprazolam, temazepam in nordazepam, v urinu pa benzodiazepini, opiati, alfa-PiHP, mofrin in alprazolam, (-) da so bila tudi v krvi in urini soobdolženega B. B. zaznana mamila in psihoaktivna zdravila, (-) da so pri preiskavi v notranjosti stanovanjske hiše na naslovu ... 1 zasegli več predmetov (alu zavitkov), za katere se je izkazalo da vsebujejo prepovedano drogo kokain, blister s 15-imi tabletami Helex 0,5 mg in 10 tabletami Substitol 200 mg in precizno tehtnico, (-) pri preiskavi notranjosti hiše na naslovu ... 2, kjer ima obdolžena v najemu brunarico, prav tako precizno tehtnico s sledmi prašnate snovi rjave barve, za katero se je s preliminarnim testiranjem izkazalo da gre za heroin, ter štiri grudice svetlo rjave barve in tršo grudasto snov rjave barve, (-) da je obdolženka s (sedaj pokojnim) sinom C. C. bivala na obeh naslovih, (-) da je v prostorih stanovanjske hiše na naslovu ... 1 prisotna huda umazanija, nehigiena in nered, (-) da je bilo ugotovljenih več okoliščin, ki so predstavljale hudo nevarnost za otroka v času njegovega bivanja v tej stanovanjski hiši (stopnišče brez ustrezne ograje in razsvetljave, v dnevni sobi več zavitkov z neznano belo snovjo), (-) da v kuhinji ni bilo živil in pripomočkov za kuhanje, v hladilniku je bilo le nekaj hladnih prilog, na pultu pa le vrečka otroške hrane in vrečka čokolina, (-) v osebnem avtomobilu BMW in v stanovanjski hiši se je nahajalo več praznih embalaž oziroma so bili v njih ostanki hrane (večinoma pomfri) iz restavracije za hitro prehrano, (-) da je mld. C. C. imel kljub svoji starosti (1,8 let) hudo zanemarjeno zobovje, (-) da je bila obdolženka na sistematski pregled otroka C. C. pri 18 mesecih vabljena kar 6 krat, vendar otroka na pregled tudi v obdobju 6 mesecev ni pripeljala, (-) da je obdolženka na dan otrokove smrti že okoli 8.00 ure zjutraj uživala alkohol ter tablete Helex, (-) da je za otroka C. C. v obdobju od januarja 2023 do maja 2023 skrbela obdolženekina mati D. D., (-) da je avto, v katerem se je vozil tudi otrok C. C., večkrat vozil soobdolženi B. B., čeprav nima vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil, (-) da je ne glede na izpovedbe prič E. E., F. F., G. G., H. H. in I. I., iz komunikacije med naštetimi in obdolženo A. A. ter obdolženim B. B., ki je bila zavarovana z njunih mobilnih naprav, izkazano, da so našteti najprej od obdolženca (v obdobju od avgusta 2022 do 16. 1. 2023), nato pa od obdolženca in obdolženke skupaj (v obdobju po 17. 1. 2023) kupovali prepovedane droge heroin, kokain in alfa-PiHP, (-) da so iz videoposnetkov zavarovanih na telefonu obdolženega B. B. in telefonu obdolženke razvidne okoliščine uživanja prepovedanih drog, pri čemer je iz posnetka št. 2 na telefonu B. B. ter posnetkov št. 3, 4 in 5 na telefonu obdolženke razvidno, da je prepovedane droge 6. 4. 2023 in 1. 6. 2023 užival tudi obdolženkin še vedno mladoletni sin J. J. (rojen 9. 3. 2007), kateremu sta različne droge prodajala vsaj 21. 2. 2023, 8. 3. 2023 in 1. 6. 2023, nikakor ni mogoče slediti pritožbenim zatrjevanjem, da glede obdolženke ni zadosti dokazov, da bi bil podan utemeljen sum storitve očitanih ji kaznivih dejanj.

8.Zagovornica z navedbami, da ne obstoji niti en sam materialni dokaz, da naj bi se obdolženca prepirala v jutranjih urah 20. 6. 2023 na naslovu ... 2, da iz izpovedbe pediatra K. K. izhaja, da so posvetovalnice v zvezi z otrokom C. C. do 1 leta starosti potekale brez posebnosti in da je obdolženka vsakokrat pravočasno reagirala, ko je C. C. zbolel, da so nekonkretizirane obtožbe, da ni poskrbela za higieno, varnost in primerno okolje za rast in vzgojo otroka C. C. in da naj bi opuščala nadzor nad njim, da tekom preiskave zaslišane priče niso izpovedale nič obremenilnega zoper obdolženko v zvezi s skrbjo za otroka C. C., da ni izkazano, da je C. C. ravno ona tistega dne pripela z varnostnimi pasovi v otroški sedež v avtomobilu in da tudi priča, ki je potem C. C. našla v avtu, ni z gotovostjo potrdila, da naj bi bil C. C. v avtu privezan, podaja svojo interpretacijo povzetih dokazov, s čimer pa ne more omajati pravilnosti zaključka o obstoju utemeljenega suma. Pri presoji, ali je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, sodišče ugotavlja ali razpoložljivi dokazi kot celota kažejo, da je verjetnost, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storil, pri čemer pa dokazov ne ocenjuje. Sodišče prve stopnje tako ni spregledalo, da iz pridobljenih dokazov sicer izhaja, da so posvetovalnice do C. C. prvega leta starosti potekale brez posebnosti in da je obdolženka sicer poskrbela za to, da je C. C. peljala k zdravniku, ko je bil bolan, vendar ob vseh ostalih izpostavljenih okoliščinah glede razmer, v katerih je živel C. C. skupaj z obdolženko in njenim sedanjim partnerjem, soobdolženim B. B., na kakšen način naj bi ga obdolženka hranila, kakšno je bilo stanje njegovega zobovja in da naj bi C. C. nekako zaužil prepovedane droge, ne glede na pritožbeno izpostavljanje, da naj zaslišane priče ne bi povedale nič obremenilnega zoper obdolženko v zvezi s skrbjo za C. C., nedvomno z večjo verjetnostjo nakazujejo na to, da je obdolženka poleg kaznivega dejanja povzročitve smrti otroka C. C. iz malomarnosti v sostorilstvu, zagrešila tudi kaznivo dejanje po prvem odstavku 192. člena KZ-1 na škodo istega otroka. Za presojo ali je podan utemeljen sum storitve obdolženki očitanih kaznivih dejanj pa so tudi relativno nepomembne okoliščine, ali je dejansko prišlo do prepira med obdolžencem in obdolženko v jutranjih urah 20. 6. 2023 na naslovu ... 2, ali je C. C. v otroški sedež pripela obdolženka ali kdo drug (bistveno je, da je opustila nadzor nad njim) in ali je C.C. zagotovo bil pripet v otroškem sedežu (pri čemer so na C. C. telesu bile zaznane sledi varnostnih pasov otroškega sedeža).

9.Glede pritožbenih trditev v zvezi z očitki kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1, da iz listin sodnega spisa izhaja, da obdolžena A. A. v januarju in februarju 2023 še ni živela na naslovu ... 2, ... in da se ji zato ne more očitati, da je 17. 1. 2023 in 14. 3. 2023 zaradi prodaje hranila prepovedane droge na tem naslovu, pritožbeno sodišče ugotavlja, da zagovornica ne konkretizira, kateri dokazi naj bi kazali na to, da takrat na tistem naslovu obdolženka ni (dejansko) živela, in poudarja, da ti očitki zoper obdolženko temeljijo na fotografijah, ki so bile zavarovane na njenem mobilnem telefonu. V zvezi s trditvami, da posedovanje precizne tehtnice in steklene pipe samo po sebi ne pomeni, da je obdolženka dejansko izpolnila znake kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1, pa je potrebno poudariti, da očitki o storitvi tega kaznivega dejanja ne temeljijo zgolj na posesti teh dveh predmetov, temveč tudi na drugih dokazih - fotografijah in video posnetkih zavarovanih na mobilnih telefonih obdolžencev, zavarovane komunikacije med obdolžencema in odjemalci prepovedanih drog ter količine zasežene droge. Ta je v nasprotju z mnenjem zagovornice vsekakor bila taka, da izkazuje, da je verjetnost, da sta jo obdolženca posedovala z namenom nadaljnje prodaje, večja od verjetnosti, da sta jo imela zgolj za lastno uporabo. Pritrditi pa je tudi presoji sodišča prve stopnje, da tudi raznovrstnost po učinku zaseženih prepovedanih drog in ostalih snovi kaže na dejstvo, da sta obdolženca te snovi prodajala in z njimi oskrbovala širšo paleto njima znanih odjemalcev glede na njihove potrebe ter da sta za potrebe lastne varnosti pri izvrševanju kaznivih dejanj povezanih z neupravičenim trgovanjem s prepovedanimi drogami, na stanovanjsko hišo namestila večje število video-nadzornih kamer ter sta tako imela popoln nadzor nad dogajanjem na naslovu ... 2. Ob vsem navedenem pritožbeno izpostavljena okoliščina, da je bila obdolženka v zunajzakonski zvezi s soobdolženim le krajši čas, v ničemer ne omaje presoje sodišča prve stopnje o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženka storila kaznivo dejanje po 186. členu KZ-1, sostorilstvo oz. vloga, ki ju je imel vsak od obdolženih pri izvrševanju kaznivih dejanj pa glede na celoten opis dejanj ni vprašljivo.

10.Prav tako po presoji pritožbenega sodišča ni vprašljiv obstoj ponovitvene nevarnosti, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki obstoj le te utemeljujejo in te tudi prepričljivo obrazložilo na straneh 22 do 26 izpodbijanega sklepa. Iz tam navedenih razlogov izhaja, da (-) da se obdolženki očita izvršitev štirih kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi so predpisane kazni od 6 mesecev do 5 let zapora (118. člen KZ-1), do 3 let zapora (prvi odstavek 192. člena KZ-1), do 5 let zapora (drugi odstavek 192. člen KZ-1) ter od 3 do 15 let zapora (drugi odstavek 186. člena KZ-1), pri čemer gre za huda kazniva dejanja iz sklopa kazniva dejanja zoper življenje in telo ter zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, ob tem pa še kaznivo dejanje s področja prepovedanih drog, (-) da se očitek zanemarjanja otroka nanaša na daljše časovno obdobje, to je najmanj 27. 2. 2021 pa vse od 20. 6. 2023, (-) da se očitek zanemarjanja zoper enega otroka kaže v omogočanju in dopuščanju uživanja prepovedanih drog, pri drugem pa opuščanju nadzorstva in varstva, na katerega sta 20. 6. 2023 oba preprosto pozabila in ga pustila v avtu, kar je privedlo celo do smrti otroka v nepredstavljivo mučnih okoliščinah, (-) da je bila obdolženka na njena neprimerna ravnanja v skrbi za mladoletnega otroka že opozorjena v mesecu marcu 2023, ko je na policiji v zvezi z anonimno prijavo podala izjavo, pa to več kot očitno ni spremenilo njenega razumevanja dolžne skrbi do mladoletnega sina, (-) da zasežene prepovedane droge (kokain, heroin, tablete z učinkovinami, ki so razvrščene med prepovedane droge) po količini presegajo lastno porabo obeh obdolžencev, (-) da sta bili zaseženi tudi dve precizni digitalni tehtnici, (-) da te okoliščine kažejo na to, da se očitno že povsem utečeno ukvarjata tudi s preprodajo prepovedanih drog, neoziraje se na posledice, ki jih ima uživanje drog na zdravje uživalcev in sledeč zgolj pridobivanju finančne koristi, (-) da sta tako obdolženka kot soobdolženec brezbrižna in brezčutna do potreb in čustev drugih in da tudi po smrti obdolženega sina C. C. ne izkazujeta kritičnega odnosa do tega, da so vsi obdolženkini otroci lahko prišli v stik s prepovedanimi drogami, niti do vzorcev svojega obnašanj, (-) da sta oba bila v slabem psihofizičnem stanju ob prihodu policistov na kraj dogodka 20. 6. 2023, (-) da je obdolženka kritičnega dne že v jutranjih urah pila alkohol (-) da je obdolženka brez zaposlitve, brez premoženja in razen otroškega dodatka in denarne socialne pomoči nima drugih virov za preživljanje, (-) da je obdolženka mati še treh mladoletnih otrok, s katerimi ima stike in kateri se pogosto nahajajo pri njej ter (-) da je tudi po mnenju izvedenca klinične psihologije zaradi prisotnega sindroma odvisnosti, nekritičnosti do odvisnosti in osebnostnih šibkosti, ki so bile ugotovljene tako pri obdolženki kot pri soobdolžencu, izkazana nevarnost, da bosta ponavljala očitana jima kazniva dejanja.

11.Za ugotovitev, da je izkazana ponovitvena nevarnost, ni potrebno, da je obdolženki dokazano, da je očitana kazniva dejanja res storila in da se z gotovostjo napove, da bi taka dejanja na prostosti ponavljala, kot zmotno meni zagovornica v pritožbi. Prej povzeti razlogi namreč povsem zadoščajo za sklepanje o tem, da je izkazana realna in konkretna nevarnosti, da bi obdolženka ob izpustitvi na prostost nadaljevala z izvrševanjem kaznivih dejanj, zlasti s preprodajo prepovedanih drog. Pritožbene navedbe, da naj bi policisti zasegli vso prepovedano drogo in da naj zato obdolženka ne bi imela objektivnih možnosti nadaljevati s preprodajo prepovedanih drog in da je nesmiselno ter neživljenjsko sklepanje, da bi obdolženka ob izpustitvi iz pripora kontaktirala potencialne kupce oz. uživalce prepovedanih drog, ob zgoraj izpostavljenih okoliščinah, ne morejo prepričati v drugačno sklepanje o obstoju ponovitvene nevarnosti, saj je iz zavarovane komunikacije mogoče utemeljeno sklepati, da sta obdolženka in obdolženec sama nabavljala večje količine prepovedanih drog, prav tako pa kljub dejstvu, da prejemata le denarno socialno pomoč, razpolagala z zadostno količino denarnih sredstev, da sta si lahko privoščila tako dva avtomobila, uživanje prepovedanih drog, obdolženka pa tudi samoplačniški operativni poseg, za katerega naj bi plačala 3.700,00 EUR, za vse navedeno pa bi težko verjetno zadoščali z ničemer izkazani dohodki, ki naj bi jih obdolženka pridobivala z opravljanjem nekonkretizirano zatrjevanih priložnostnih del.

12.Ob upoštevanju navedenega so neutemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče preuranjeno sklepalo o ponovitveni nevarnosti in o tem, da denarna sredstva, ki jih prejema v obliki denarne socialne pomoči, ne zadoščajo za preživljanje, ter da si zato denarna sredstva pridobiva tudi z izvrševanjem kaznivih dejanj. Prav tako ne drži, da sodišče ni ugotavljalo drugih relevantnih okoliščin kot je predhodna (ne)kaznovanost obdolženke. Sodišče prve stopnje namreč te okoliščine ni spregledalo, v nasprotju z mnenjem zagovornice pa je tej okoliščini pripisalo povsem ustrezno vrednost. Predkaznovanost je namreč le ena izmed okoliščin, ki lahko kaže na ponovitveno nevarnost, nikakor pa ne nujni pogoj za sklepanje o ponovitveni nevarnosti. Ob vseh izpostavljenih okoliščinah, ki kažejo na ponovitveno nevarnost, pa tudi pritožbena zatrjevanja, da je že do sedaj izvršen pripor na obdolženko zadostno vplival v smislu specialne prevencije, da se želi v čim krajšem času zaposliti in tudi dodatno izobraževati, da ima še tri mladoletne otroke, ki pa so v varstvu in vzgoji pri obeh očetih in da je tudi med izvrševanjem pripora zelo aktivna v smislu sodelovanja pri raznih aktivnosti priprtih oseb, ne morejo pretehtati v prid presoji, da ponovitvena nevarnost ni izkazana. Narava, teža in okoliščine storitve očitanih kaznivih dejanj ter izpostavljene negativne osebnostne lastnosti obdolženke kažejo pri njej na povsem resno, konkretno in realno ponovitveno nevarnost oziroma bojazen, da bo v primeru izpustitve na prostost kazniva dejanja ponovila.

13.Pritožbeno sodišče pa pritrjuje tudi razlogom, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svoj zaključek, da je pripor zoper obdolženko neogibno potreben in tudi sorazmeren ukrep. Sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo, da gre v obravnavanem primeru za kazniva dejanja zoper življenje in telo, zoper zakonsko zvezo, družino in otroke ter kaznivo dejanje s področja prepovedanih drog in zato stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine pretehta nad njeno pravico do osebne svobode, saj je treba zavarovati varnost ljudi, zlasti otrok, ki prihajajo z njo v stik in uživalcev prepovedanih drog.

14.Glede na to, da je na ravni utemeljenega suma izkazano, da je obdolženka skupaj v sostorilstvu s soobdolžencem zaradi nadaljnje prodaje kupovala, hranila in nato prodajala prepovedane droge več uporabnikom, so brez osnove pritožbene navedbe, da v spisovnem gradivu ni nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da naj bi obdolženka kdajkoli sploh prihajala v stik s potencialnimi uživalci. Da je pripor neogibno potreben ukrep zaradi varstva predvsem mladih ljudi, pa nenazadnje kaže tudi dejstvo, da je na ravni utemeljenega suma izkazano, da je obdolženka prepovedane droge prodajala celo lastnemu sinu, pri čemer pa v zvezi s tem niti ne izkazuje kakšnega kritičnega odnosa.

15.Tako se je mogoče nadalje strinjati z oceno sodišča prve stopnje, da noben milejši ukrep ne bi bil učinkovit, ker le ta zahteva voljni element s strani obdolženke, njeno sodelovanje in njeno trdno voljo, kar pa ob vrnitvi v dosedanje življenjsko okolje, glede na njeno osebnost, nekritičnost do uporabe drog in ponujanja drog mladoletnikom in količino zasežene droge na obeh naslovih bivanja, od obdolženke ni mogoče pričakovati. Pri tem je potrebno poudariti, da ukrep javljanja na policijski postaji niti ni namenjen preprečevanju ponovitvene nevarnosti, temveč begosumnosti, prav tako pa v izkazanih okoliščinah in glede na različnost kaznivih dejanje ne bi zadoščal ukrep prepovedi približevanja določeni osebi. Kar se tiče hišnega pripora, pa je pritožbeno zavzemanje za izrek tega ukrepa kljub trditvam v pritožbi, da se obdolženka v priporu vede vzorno, da v sodnem postopku ves čas sodeluje in da je tudi njej v interesu, da se sodni kazenski postopek čim prej konča, glede na prej izpostavljene okoliščine, neutemeljeno.

16.Ker glede na obrazloženo pritožbeni očitki zagovornice obdolžene niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

17.Če bo za obdolženko nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-3, 272/2 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 118, 186, 192

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.