Jedro

Prva predlagateljica in nasprotni udeleženec sta zakonca in solastnika hiše, v kateri živijo, vsak do 1/2, kar ni pritožbeno sporno, zato je utemeljen tudi ukrep, da mora nasprotni udeleženec stanovanje (hišo) v skupni uporabi prepustiti predlagateljem v izključno uporabo v obsegu kot jo je imel v uporabi sam (prvi in tretji odstavek 21. člena ZPND).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod I predlogu predlagateljev (žene, hčere in zeta nasprotnega udeleženca), nasprotnemu udeležencu za čas devet mesecev od izdaje sklepa 8. 10. 2018 prepovedalo: - vstopiti v stanovanjsko hišo, kjer bivajo predlagatelji; - približati se kraju bivanja predlagateljev na manj kot 200 m; - zadrževati se v bližini kraja bivanja predlagateljev na razdalji manjši od 200 m; - zadrževati in približevati se krajem, kjer se predlagatelji redno nahajajo, to je Socialnovarstveni zavod in Vrtec na razdalji manjšo od 200 m; - vzpostavljati stike s predlagatelji na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo (po telefonu), tudi preko tretjih oseb; - vzpostaviti kakršnokoli srečanje s predlagatelji.

Pod II je nasprotnemu udeležencu naložilo, da mora prepustiti v izključno uporabo za čas devetih mesecev predlagateljem stanovanjsko hišo na naslovu Z. Ž. 5, in se je pri tem dolžan vzdržati vseh dejanj, ki bi utegnila predlagateljem otežiti ali ovirati uporabo.

Pod III je določilo kazen 1.000,00 EUR za primer kršitve tega sklepa, pod IV je v presežku predlog predlagateljev za izrek ukrepa po Zakonu o preprečevanju in nasilja v družina (v nadaljevanju ZPND) zavrnilo.

2. Tak sklep s pravočasno pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in prvega odstavka 22.a člena ZPND, s predlogom spremembe izpodbijanega sklepa tako, da se predlog predlagateljev zavrne, podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Predlagatelji na pritožbi niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem nepravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne zaključke in razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6. Neutemeljena je pritožbena graja, da je ukrep v trajanju devetih mesecev neupravičen in neutemeljeno dolg. Sodišče prve stopnje je glede na vse ugotovljene okoliščine trajanje ukrepa pravilno časovno opredelilo glede na ugotovitev, ki jo pritožba ne izpodbija, da se je nasprotni udeleženec zaradi odvisnosti od alkohola tekom 33 let trajajoče zakonske zveze zdravil štirikrat, pri tem je dvakrat predčasno zapustil zdravljenje, enkrat je abstiniral pol leta, drugič pa manj kot pol leta, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ki je odredilo ukrepe v trajanju devetih mesecev, saj bo nasprotni udeleženec le tako dokazal, da z zdravljenjem alkoholizma misli resno. Ukrep sodišča zaradi nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca je izrečen v skladu z določilom 19. člena ZPND, in sicer v krajšem trajanju od maksimalnega (dvanajst mesecev).

7. Prva predlagateljica in nasprotni udeleženec sta zakonca in solastnika hiše, v kateri živijo, vsak do 1/2, kar ni pritožbeno sporno, zato je utemeljen tudi ukrep, da mora nasprotni udeleženec stanovanje (hišo) v skupni uporabi prepustiti predlagateljem v izključno uporabo v obsegu kot jo je imel v uporabi sam (prvi in tretji odstavek 21. člena ZPND).

8. Zmotne so tudi trditve pritožbe, da je šlo med nasprotnim udeležencem in predlagatelji le za psihično nasilje, pretiranega fizičnega nasilja pa naj ne bi bilo, kar naj bi pripeljalo do zaključka, da je izrečen ukrep pretirano strog. Pritožbeno sodišče pri tem dodaja, da je po ZPND nasilje, zaradi katerega je mogoče izreči ukrepe za zaščito žrtve nasilja, ne le fizično, ampak tudi psihično nasilje in da ni potrebno, da za izvršitev fizičnega nasilja storilec žrtev tudi fizično poškoduje (tretji odstavek 3. člena ZPND).

9. Po določilu petega odstavka 3. člena ZPND so psihično nasilje ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Takšno nasilje je v tem postopku vsekakor dokazano in ga nasprotni udeleženec niti ne zanika, zato so neutemeljena vsa pritožbena izvajanja, da nasprotni udeleženec nasilnih dejanj ni izvrševal. Psihično nasilje ni nič manj hudo od fizičnega, dostikrat se manjše telesne poškodbe zacelijo prej, kot dalj časa trajajoče travme zaradi psihičnega nasilja.

10. Opravljanje priložnostnih del in zatrjevani zaslužek nasprotnega udeleženca na ta nepravdni postopek nimajo nobenega vpliva. Enako velja za zatrjevano hipoteko, ki jo je na svojem delu nepremičnine lahko ustanovil le sam nasprotni udeleženec. Obe trditvi pa predstavljata tudi nedopustno pritožbeno novoto v smislu določila prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 22.a člena ZPND.

11. Nedopustno pritožbeno novoto predstavlja tudi trditev, da zdravniško potrdilo o poškodbi ni pristno, poleg tega je zdravniško potrdilo javna listina, za katero se domneva, da je njena vsebina resnična, nasprotni udeleženec pa je ni izpodbil. 12. Nasprotnemu udeležencu seveda ni v škodo, da v prejšnjih postopkih ni vložil pravnega sredstva, kakor tudi prvi predlagateljici ne more biti v škodo, da ga ni prej prijavila policiji zaradi nasilnih dejanj.

13. Neutemeljena je trditev, da predlagatelji do njega ne čutijo nobenega strahu, saj je dokazni postopek pokazal prav nasprotno.

14. Trditev, da je hišo zgradil sam, je v nasprotju s podatki zemljiške knjige, iz katere izhaja, da sta lastnika s prvo predlagateljico vsak do 1/2. 15. V zvezi s pritožbenimi izvajanji, da ukrep v trajanju devet mesecev vpliva na njegovo psiho in obnašanje, pa pritožbeno sodišče meni, da bo, v kolikor nasprotni udeleženec misli resno z zdravljenjem alkoholizma, ukrep nanj vplival vzpodbudno, da se bo še bolj potrudil in ostal trezen. V nasprotnem primeru se lahko ukrep tudi podaljša (tretji odstavek 21. člena ZPND).

16. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 22.a člena ZPND.

17. Izrek o stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.