Jedro

Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je na podlagi 32. člena ZD postavljeni izločitveni tožbeni zahtevek nesklepčen, ker se ne glasi na izločitev alikvotnega deleža na vsem, kar tvori zapuščino. Dedič, ki mu gre pravica za izločitev dela celotnega zapustnikovega premoženja, lahko zahteva tudi manj ali izločitev deleža samo na eni od premoženjskih pravic, ki tvorijo zapustnikovo premoženje.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijana delna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano delno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo del primarnega tožbenega zahtevka, za izločitev 1/10 nepremičnine, parc. št. 782/0 k.o. B iz zapuščinskega premoženja pokojnega A.F., v korist tožnika in za izstavitev zemljiškoknjižne listine, sposobne za vpis lastninske pravice do 1/10 na tej nepremičnin v korist tožnika. Prav tako je zavrnilo del podrejenega tožbenega zahtevka, za ugotovitev, da navedeni del navedene nepremičnine ne spada v zapuščino A.F. in za izstavitev enake zemljiškoknjižne listine. Obrazložilo je, da tožnik zahtevka, da se na podlagi 32. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) iz zapustnikovega premoženja izloči 1/10 ene nepremičnine, čeprav so predmet obravnavanja vse parcele, pripisane k vl. št. 63 in 64 k.o. B. Tožbeni zahtevek je bil postavljen napačno, ker se mora po 32. členu ZD glasiti na izločitev alikvotnega deleža na vsem, kar tvori zapuščina. Dodalo je, da toženka ne bi bila dolžna izstaviti zemljiškoknjižne listine, saj bi tožnik v primeru utemeljenosti prvega dela tožbenega zahtevka pridobil lastninsko pravico na originaren način.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je tožnik pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagal njeno razveljavitev. Opozoril je, da sodišče prve stopnje ni odločilo o takšnem tožbenem zahtevku, kot ga je postavil. Ni res, da so sporne vse nepremičnine pripisane k vl. št. 63 in 64 k.o. B., pač pa le parc. št. 782, v katero je vlagal. Ker primarni tožbeni zahtevek ni bil zavrnjen v celoti, ni bilo pogojev za obravnavanje in delno zavrnitev podrejenega zahtevka. V kolikor je sodišče prve stopnje menilo, da tožbeni zahtevek ni sklepčen, bi ga moralo zavreči, ne zavrniti. Na podlagi 32. člena ZD tožniku pripada alikvotni delež na celotnem premoženju, vendar ni ovir za priznanje takšne pravice samo na delu tega premoženja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je po določbi prvega odstavka 314. člena ZPP sicer lahko izdalo delno sodbo, čeprav je z njo odločilo o delu primarnega in o delu podrejenega tožbenega zahtevka. V celoti je odločilo o tistih delih tožbenega zahtevka, ki sta bila postavljena primarno oziroma podrejeno. Primarnemu tožbenemu zahtevku za izločitev iz zapuščine 1/10 parc. št. 782/0 k.o. B., je podrejeno postavljen zahtevek na ugotovitev, da enak del iste nepremičnine ne spada v zapuščino. Ostali del zahtevka (o katerem še ni bilo odločeno), na ugotovitev, da se je 40 % vrednosti darila parc. št. 781/0 k.o. B. tožniku ne všteje v dediščino, je enako oblikovan v primarnem in podrejenem zahtevku. Primarno in podrejeno sta postavljena samo „izločitvena“ zahtevka: če sodišče ne bo ugodilo zahtevku za izločitev dela parc. št. 782/0, naj ugodi zahtevku, da isti del te nepremičnine ne spada v zapuščino. Zahtevek o vštevanju darila je enako oblikovan (dodan) v primarnem in podrejenem zahtevku ter ne vpliva na odločitev o obeh „izločitvenih“ zahtevkih. Iz tožbenih navedb ne izhaja, naj sodišče o zahtevku na ugotovitev, da 1/10 parc. št. 782/0 k.o. B. ne spada v zapuščino, odloči samo, če bo poleg zahtevka za izločitev tega dela te nepremičnine zavrnilo tudi zahtevek, da se tožniku v dediščino ne všteje 40 % vrednosti darila parc. št. 781 k.o. B. 5. Pritožba je utemeljena iz drugih razlogov. V nasprotju s tožbenim zahtevkom za izločitev 1/10 parc. št. 782/0 k.o. B., podrejeno za ugotovitev, da ta del iste nepremičnine ne spada v zapuščino A.F., je zapis v delni sodbi, da so predmet obravnavanja pravdnega postopka tudi parcele št. 624, 625, 626 in 627/1 k.o. B. To ni nesporno, na kar je opozorila tudi toženka v pripombah na zapisnik o glavni obravnavi 8. 10. 2013. Po drugi strani je sodišče prve stopnje obravnavani del tožbenega zahtevka zavrnilo zato, ker tožnik s tožbenim zahtevkom ni zajel vsega zapustnikovega premoženja.

6. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je na podlagi 32. člena ZD postavljeni izločitveni tožbeni zahtevek nesklepčen, ker se ne glasi na izločitev alikvotnega deleža na vsem, kar tvori zapuščino. Dedič, ki mu gre pravica za izločitev dela celotnega zapustnikovega premoženja, lahko zahteva tudi manj ali izločitev deleža samo na eni od premoženjskih pravic, ki tvorijo zapustnikovo premoženje.

7. Prvi odstavek 32. člena ZD določa, da zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Delež upravičenca se določi na celotnem premoženju, zato se vrednost njegovega prispevka primerja s celoto. Na vsaki premoženjski pravici zapustnika ima upravičenec enak delež. Če izloča samo delež na eni premoženjski pravici, njegov sorazmeren delež na njej ni večji, kot bi bil sorazmeren delež na celoti. Četudi je upravičenec prispeval le k povečanju ali ohranitvi vrednosti ene premoženjske pravice in izloča delež samo na njen, se njegov delež po 32. členu ZD določi glede na celoto. To je že predmet določanja višine, ni pa torej izločitveni zahtevek nesklepčen, če upravičenec izloča samo delež na eni stvari (oziroma premoženjski pravici).

8. Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega stališča o nesklepčnosti izločitvenega tožbenega zahtevka, tega ni vsebinsko obravnavalo, zato je pritožbeno sodišče po drugem odstavku 355. člena ZPP pritožbi ugodilo in delno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. To velja tudi za odločitev o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine, saj pritožba utemeljeno opozarja, da je ta del tožbenega zahtevka glasil drugače, kot ga je povzelo sodišče prve stopnje.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je po tretjem odstavku 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.