Jedro

Od dneva pravnih posledic začetka stečajnega postopka, ni mogoče dovoliti izvršbe in zavarovanja.

Vsi upniki, to je izločitveni, ločitveni in ostali stečajni upniki morajo svoje zahtevke priglasiti pri stečajnem sodišču. Šele v primeru prerekanja prijavljene terjatve je po sklepu stečajnega sodišča dopusten pravdni ali drugi postopek zaradi ugotovitve obstoja ali prenehanja prijavljene terjatve oziroma zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je zavrglo dne 10.9.1993 vloženi predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče prepovedalo SDK vnovčitev akceptnega naloga - s tem pa zavarovalo bodočo izvršbo na vrnitev tega akceptnega naloga.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je tožnik pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da izpodbijani sklep onemogoča tožniku pobotanje v stečaju in je tudi sicer brez vsakršne zaščite pred samovoljnimi pose v njegovo pravno sfero.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je s sklepom opr. št. St 75/93-9 z dne 6.7.1993 začelo stečajni postopek nad toženo stranko - sklep je bil banki vroč 6.7.1993 in so tega dne po členu 28 zakona o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic (Ur. l. RS št. 1/91-I in 46/93 nastopile pravne posledice začetka stečaja. Po členu 31 cit. zakona s tudi v stečaju banke smiselno uporabljajo določila zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL, Ur. l. SFRJ št. 84/89, ki se po 1. členu ustavnega zakona za izvedbo ustave RS, do nadaljnjega uporablja). Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da je 6.7.1993 nastopila tudi pravna posledica iz člena 99 ZPPSL in sicer, od dneva pravnih posledic začetka stečajnega postopka, ni mogoče dovoliti izvršbe in zavarovanja. Glede na pritožbene navedbe pa je še dodati: Smisel navedene pravne posledice je v tem, da se vsa pravna vprašanja iz dolžnikovih premoženjskih razmerij koncentrirajo v stečajnem postopku. S tem, ko ni mogoče izven stečaja z izvršbo realizirati sodnih odločb po dajatvenih zahtevkih, tudi niso dovoljene po začetku stečaja dajatvene tožbe. Vsi upniki, to je izločitveni, ločitveni in ostali stečajni upniki morajo svoje zahtevke po členu 121 ZPPSL priglasiti pri stečajnem sodišču. Šele v primeru prerekanja prijavljene terjatve je po sklepu stečajnega sodišča dopusten pravdni ali drugi postopek zaradi ugotovitve obstoja ali prenehanja prijavljene terjatve oziroma zahtevka.