Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Pdp 381/2021

ECLI:SI:VDSS:2021:PDP.381.2021 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

redna odpoved pogodbe o zaposlitvi razlog invalidnosti zakonita odpoved invalid
Višje delovno in socialno sodišče
21. september 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zadnja pogodba o zaposlitvi tista, ki zavezuje obe stranki. Tako se tožnica ne more sklicevati na delo, ki ga je opravljala do leta 2014. Zaradi nove organizacije dela je bila sprejeta nova sistemizacija in skladno s to sistemizacijo je bila 15. 6. 2018 tožnici v podpis vročena nova pogodba o zaposlitvi z opisom del in nalog, ki jo je tožnica podpisala. Tako bi bila tožnica, če ji ne bi bila pred vrnitvijo na delo priznana invalidnost III. kategorije s spremenjeno delazmožnostjo, dolžna opravljati delo po tej pogodbi o zaposlitvi, torej delo na terenu in občasno v področni pisarni C. in ne dela, ki ga je nazadnje opravljala v letu 2014.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 6. 2018; ugotovitev, da ji delovno razmerje na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prenehalo in še vedno traja z vsemi pravicami in obveznostmi za delovno mesto administrator oziroma primerljivo delovno mesto ter da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo na delovno mesto administrator oziroma na primerljivo delovno mesto, ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z bruto plačo in vsemi dodatki ter ji izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za znesek iz preteklega meseca do plačila ter jo za navedeno obdobje prijaviti v zavarovanje vse v roku 15 dni (točka I izreka). Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožnica. Navaja, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je odpoved zakonita, saj se sklicuje na pogodbo o zaposlitvi s 15. 6. 2018, ki jo je tožnica prostovoljno podpisala in s tem soglašala, da bo opravljala dela zavarovalnega zastopnika in ne dela administratorja, ki ga je opravljala pred nastopom bolniškega staleža v letu 2014. Iz izpovedi zaslišanih prič jasno izhaja, da se ta pogodba v ničemer ne razlikuje od prejšnjih njenih pogodb o zaposlitvi, po katerih je tožnica reševala le dela v pisarni in je izjemoma šla na teren, imela pa je tudi posebna pooblastila, ki so večja od pooblastil zavarovalnega zastopnika. Njeno delo ni bilo klasično delo zavarovalnega zastopnika, ampak je bilo delo administratorja, kljub temu, da je imela pogodbo o zaposlitvi za zavarovalnega zastopnika. Novo pogodbo o zaposlitvi je v letu 2018 sklenila, ker ji je bilo zagotovljeno, da ni nobene razlike med prejšnjimi pogodbami in je dejansko ni bilo. Zato je tožnica utemeljeno pričakovala, da gre v bistvu za samo neko formalnost z namenom uskladitve in dopolnitve pogodbe o zaposlitvi na nekaterih področjih. Nova pogodba npr. v členu 19 razširja potrditev seznanjenosti delavca z akti delodajalca, prejšnja pa v 20. členu ni tako podrobna. V novi je bila dodana tudi možnost dela v področni pisarni, zato je bila tožnica prepričana, da se bo vrnila na delovno mesto pred nastopom bolniškega staleža tj. administrator. Tako je nezakonito in nemoralno ter v nasprotju s temeljnimi načeli vestnosti in poštenja in hkrati zloraba pravice, da ji toženka odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz razloga, ker ni sposobna opravljati del in nalog na terenu kot zavarovalni zastopnik, saj tega dela tožnica nikoli ni opravljala. Sodbo sodišča prve stopnje je potrebno razveljaviti že iz razloga, ker bi ji morala tožena stranka, v kolikor nima več prostega delovnega mesta administrator, odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz ekonomskih, organizacijskih in podobnih razlogov na strani tožene stranke, zato je podana odpoved nezakonita. Poudarja še, da je priča A.A. jasno izpovedala, da je vedno več strank, ki prihajajo v pisarno, zato sama dela ne more več opraviti. Sodišče ne bi smelo verjeti priči B.B., saj je vodja teama v prodaji, sicer pa iz njegove izpovedi izhaja, da je potreba po administratorjih vsako leto večja, in da je tožnica delala kot administrator ter da tudi zavarovalnemu zastopniku ni potrebno hoditi na teren, mogoče gre ven le za pol ure. Tako bi tožnica lahko opravljala delo zavarovalnega zastopnika v pisarni, za kar je glede na mnenje komisije sposobna. Potreba po delu administratorja, ki ga je tožnica opravljala, ni prenehala, zato je dejansko prišlo do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Sodišče ni pravilno uporabilo materialnega prava, saj bi moralo upoštevati, da iz 4. odstavka 17. člena ZDR-1 jasno izhaja, da v kolikor stranki nista sklenili pogodbe v pisni obliki, to ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi, tako je bila ves čas sklenjena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto administrator. V obravnavani zadevi je prišlo tudi do kršitve 22., 49. in 66. člena Ustave RS.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe kot neutemeljene in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, tožena stranka pa se na to kršitev le pavšalno sklicuje in je ne obrazloži. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

6. Predmet spora je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Sodišče prve stopnje je presojalo utemeljenost odpovednega razloga iz 4. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) v zvezi z drugim odstavkom istega člena na podlagi določbe 116. člena ZDR-1 v skladu s 102. in 103. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS št. 106/1999 in nadalj.) ter 40. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI, Ur. l. RS, št. 63/2004 in nadalj.).

7. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, - da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena od leta 2008, nazadnje na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 6. 2018 na delovnem mestu zavarovalni zastopnik m/ž, ki je bila sklenjena v posledici nove sistemizacije delovnih mest pri toženi stranki. Tožnica po tej pogodbi o zaposlitvi dela ni nikoli opravljala, saj je bila od 27. 10. 2014 do 31. 7. 2019 neprekinjeno opravičeno odsotna z dela; - da je bila tožnica z dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Območna enota C. z dne 16. 1. 2019 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo ustrezno delovno mesto: fizično lahko delo, z ročnim premeščanjem bremen do 7 kg, pretežno sede, vsaj 2/3 delovnega časa, v preostalem delovnem času pa lahko hodi na kratke razdalje po ravnem terenu, brez hoje po stopnicah ali dela na terenu s polnim delovnim časom od 3. 12. 2018 dalje; - da tožena stranka ni imela na razpolago delovnega mesta, ki bi ustrezalo omejitvam iz odločbe ZPIZ, zato jo je ob vrnitvi z bolniškega staleža napotila na čakanje na delo doma in ji po pridobitvi mnenja od Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 11. 2019, da tožena stranka tožnici - delovni invalidki utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 in 40. členu ZZRZI, dne 19. 12. 2019 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti; - da je tožnica pred nastopom opravičene odsotnosti z dela dejansko opravljala delo administratorja in da kljub takrat sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto zavarovalni zastopnik, na terenu ni nikoli delala. Ker pa se je organizacija dela pri toženi stranki v času od leta 2014, ko je tožnica pri njej opravljala delo, pred njeno vrnitvijo na delo v letu 2019, spremenila, tako da se je obseg dela, ki ga opravlja administrator, zmanjšal, in zato ni potrebe po delu administratorja v obsegu, kot je bil v letu 2014, drugega ustreznega dela pa tožena stranka zanjo nima. Tako je mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 11. 2019 in na njem temelječa redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici pravilna.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zadnja pogodba o zaposlitvi tista, ki zavezuje obe stranki. Tako se tožnica ne more sklicevati na delo, ki ga je opravljala do leta 2014. Zaradi nove organizacije dela je bila sprejeta nova sistemizacija in skladno s to sistemizacijo je bila 15. 6. 2018 tožnici v podpis vročena nova pogodba o zaposlitvi z opisom del in nalog, ki jo je tožnica podpisala. Tako bi bila tožnica, če ji ne bi bila pred vrnitvijo na delo priznana invalidnost III. kategorije s spremenjeno delazmožnostjo, dolžna opravljati delo po tej pogodbi o zaposlitvi, torej delo na terenu in občasno v področni pisarni C. in ne dela, ki ga je nazadnje opravljala v letu 2014. 9. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da tožena stranka ni imela potrebe po zaposlitvi tožnice na delovnem mestu administrator, saj je bila A.A. na tem delovnem mestu zaposlena le za 30 ur tedensko, občasno pa je delo opravljala tudi druga delavka, ki je zato dobila plačan povečan obseg dela. Glede na to, da je sodišče prve stopnje izvedene dokaze ocenilo pravilno in skladno z 8. členom ZPP, ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, kateri priči bi sodišče prve stopnje moralo verjeti in kateri ne, saj z njimi pritožnica izraža le nestrinjanje z dokazno oceno.

10. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je veljavna le pogodba o zaposlitvi z dne 15. 6. 2018, po kateri tožnica sploh ni opravljala dela, so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo sodbe VDSS opr. št. Pdp 703/2016 in 4. odstavka 17. člena ZDR-1, prav tako pa tudi naštete kršitve ustavnih določb 22. člena Ustave RS, ker sodišče prve stopnje naj ne bi zavzelo stališča o tožničinih navedbah, da je ves čas opravljala delo administratorja, in 49. ter 66. člena Ustave RS, ker tožnica ne more opravljati dela, ki ga je dejansko opravljala preden je šla na bolniško.

11. Pritožbeno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (353. člen ZPP)

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. in prvem odstavku 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške. Tožena stranka stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia