25. 4. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe samostojnega podjetnika A. A., B. B., s.p., C. C., ki ga zastopa Č. Č., odvetnik v Ž., na seji senata dne 25. aprila 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cpg 365/2000 z dne 17. 10. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. Ig 98/03971 z dne 10. 11. 1999 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.Pritožnik izpodbija v izreku navedena sklepa. Z izpodbijanim sklepom prvostopnega sodišča je bil kot prepozen zavržen ugovor pritožnika (dolžnika v izvršilnem postopku). Zoper navedeni sklep je pritožnik vložil pritožbo, ki pa jo je Višje sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep prvostopnega sodišča.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep prvostopnega sodišča vseboval pravni pouk, ki je določal 8 - dnevni rok za vložitev ugovora. Navedeni rok je prvostopno sodišče ročno popravilo na 3 - dnevni rok za vložitev ugovora.

Sodišče o popravku ni izdalo posebnega sklepa. Pritožnik je spoštoval prvo navedeni rok, zaradi česar pa je bil njegov ugovor kot prepozen zavržen. Ker naj bi bilo pritožniku zaradi nejasne oznake roka za plačilo obveznosti in vložitve ugovora onemogočeno, da bi lahko uveljavil svoje pravice pred sodiščem, sta sodišči z izpodbijanima sklepoma kršili drugi odstavek 14. člena Ustave (enakost pred zakonom) in 22. člena Ustave (enako varstvo pravic).

Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti ali procesnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi sodbami in sklepom kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper izpodbijani sklep ni uspel, še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in s tem pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

Za kršitev teh pravic bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo.

Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno, kar bi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave.

Tega izpodbijanim sklepom ni mogoče očitati.

4.Sklicevanje pritožnika na 328. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Rs, št 26/99 - v nadaljevanju ZPP), na podlagi katerega bi sodišče v navedenem primeru bilo dolžno izdati popravni sklep, ni utemeljeno. Popravni sklep na podlagi navedene določbe ZPP se izda, če bi šlo za napako v imenu in številki ter drugo očitno pisno in računsko pomoto, pomanjkljivost glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom in katero bi sodišče naknadno ugotovilo. Napačen zapis roka za vložitev pravnega sredstva, ki pa je bil ročno jasno in razločno popravljen, preden je bil odposlan pritožniku, pa ne zahteva izdaje popravnega sklepa, niti ne more utemeljiti ustavne pritožbe zoper navedena sklepa sodišč.

5.Ker torej očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude