Jedro

Niso izpolnjeni pogoji za sodno odločitev meje, če je ta bila določen v mejnem ugotovitvenem postopku, ne da bi bil v tem postopku doseženi sporazum kdaj razveljavljen in ne da bi predlagatelj zatrjeval kakršnokoli spremembo okoliščin po sklenitvi sporazuma. Ni namreč izpolnjen pogoj iz 131. člena ZNP, da je meja sporna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagajoče stranke. Proti navedenemu sklepu sta bili vloženi dve pritožbi, pritožba predlagateljice in pritožba njenih pooblaščencev. Pritožnica je z dopisom dne 3.2.2000 sodišču predlagala, da obravnava le njeno pritožbo, pooblaščenčevo pa naj sprejme kot brezpredmetno. Razlogi obeh pritožb so smiselno enaki. Navajata, da v tej zadevi nikoli ni bilo pravnomočno odločeno. Sodno poravnavo je predlagateljica v njej določenem roku preklicala, določitev meje v predhodnem mejnem ugotovitvenem postopku pa ne more predstavljati pravnomočno razsojene stvari. Poleg tega je zapisnik o obnovi posestne meje po podatkih ugotovitvenega postopka zaradi razburjenosti podpisala, ne da bi zato sploh vedela in ne da bi se zavedala, da s tem določa mejo. Navajata tudi, da na katastrsko stanje nikoli ni pristala in oporekata zakonitosti in pravilnosti vseh ravnanj geometrov. Predlagateljičin predlog, da se obravnava zgolj njena pritožba, ni upošteven, saj pooblaščencem pooblastila za zastopanje ni preklicala. Pritožba njenih pooblaščencev je zato sposobna za obravnavo. Ker so razlogi obeh pritožb enaki, ju je pritožbeno sodišče obravnavalo kot eno pritožbo. Pritožba ni utemeljena. O ureditvi meje sodišče odloča le, če med udeleženci obstaja spor glede njenega poteka (131. člen Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP). Predlagatelj mora zato navesti razloge, zaradi katerih predlaga uvedbo postopka (1. odstavek 132. člena ZNP). V konkretnem primeru iz razlogov predloga ne izhaja, da bi bila meja sporna. Predlagateljica sama navaja, da je bila meja med njo in nasprotnimi udeleženci ugotovljena v mejnem ugotovitvenem postopku. Zapisnik o obnovi posestne meje po podatkih ugotovitvenega postopka (v nadaljevanju ugotovitveni zapisnik) so podpisali vsi udeleženci tega postopka, tudi predlagateljica. To pa pomeni, da je med njimi obstajal sporazum. Pritožbene navedbe, da ni vedela kaj podpisuje in da zapisnik ne izraža njene prave volje, v tem postopku niso pravno relevantne. Mejni ugotovitveni postopek se vrši po določbah upravnega postopka. Ob tem pa predlagateljica niti ne zatrjuje, da bi kdaj v ustreznem postopku terjala razveljavitev zapisnika o sporazumni obnovi meje (zaradi napak volje), ali da bi z zahtevkom za njegovo izpodbijanje celo tudi uspela. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je sporazum med udeleženci tega postopka obstajal. Kljub temu je predlagateljica samo nekaj dni po opravljenem ugotovitvenem postopku vložila predmetni predlog, pri čemer pa ni navedla, v čem so se okoliščine glede sporazumno ugotovljene meje spremenile, iz česar bi sedaj izviral spor. Na podlagi okoliščin, nastalih do trenutka podpisa ugotovitvenega zapisnika, kasneje ni mogoče uveljavljati drugačnega stanja, saj glede njih obstaja sporazum. Spričo obstoja sporazuma, katerega veljavnost ni izpodbita, pa ni mogoče govoriti o sporu. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da izvedeni ugotovitveni postopek preprečuje obravnavanje te zadeve. V predmetni zadevi torej ne gre za vprašanje obstoja že razsojene stvari (res iudicata), česar prvostopenjsko sodišče niti ne navaja v svojih razlogih, temveč za vprašanje ali med udeleženci sploh obstaja spor glede poteka meje. Meja je bila določena v mejnem ugotovitvenem postopku, sporazum ni bil izpodbit, spremenjenih okoliščin po sklenitvi sporazuma pa predlagateljica ne navaja; zato spor med udeleženci ne obstaja, s tem pa glede na določbo 131. člena ZNP tudi niso izpolnjeni pogoji za sodno odločanje. Preizkus v smeri obstoja uveljavljanih pritožbenih razlogov je tako pokazal, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev zakona, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku), zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.