Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik je v ugovoru zgolj pavšalno navedel le, da se z nedorečenim računom ne strinja, saj le-ta naj ne bi vseboval količnika, po katerem upnik obračunava stroške, zatrjeval pa je tudi, da so mesečni obračuni za posamezne terjatve procentualno različni. Kljub predložitvi računov upnika in novega upravnika, dolžnik ni pojasnil, v čem je slednji preglednejši, niti ni predložil nikakršnih izračunov, ki bi lahko bili podlaga njegovemu ugovoru.
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. Upnik sam krije stroške odgovora na ugovor.
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor proti sklepu o izvršbi na podalgi verodostojne listine za neutemeljen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnik izrazil svoje nestrinjanje z višino dolga ter nedorečenostjo računov. Upnik na njegovo zahtevo naj ne bi predložil količnika za obračun stroškov. Slednje je dolžnik uredil šele z novim upravnikom. Iz ugovornih navedb nadalje izhaja, da so računi upnika procentualno gledano vsak mesec različni za posamezno storitev, zato so bili kot takšni zavrnjeni. Upnik je na ugovor odgovoril, čeprav odgovor na ugovor proti sklepu o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) ni predviden. Prerekal je ugovorne navedbe in priglasil stroške. Ugovor ni utemeljen. Po 2. odst. 53. čl. v zvezi s 1. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze; sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Dolžnik za v ugovoru zatrjevana dejstva, s katerimi prereka samo višino uveljavljane terjatve, ni ponudil dokazov. Zgolj pavšalno je namreč navedel le, da se z nedorečenim računom ne strinja, saj le-ta naj ne bi vseboval količnika, po katerem upnik obračunava stroške, zatrjeval pa je tudi, da so mesečni obračuni za posamezne terjatve procentualno različni. Kljub predložitvi računov upnika in novega upravnika, dolžnik ni pojasnil, v čem je slednji preglednejši, niti ni predložil nikakršnih izračunov, ki bi lahko bili podlaga njegovemu ugovoru. Prav tako pa tudi ni navedel za kolikšen znesek je višina upnikove terjatve sporna oziroma za kolikšen odstotek se mesečni obračuni za posamezne storitve razlikujejo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je ugovor neobrazložen in s tem neutemeljen ter ravnalo po 5. odst. 62. čl. ZIZ (ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi). Ker sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora ni našlo bistvenih kršitev izvršilnega postopka (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba pa v zvezi s 15. čl. ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je ugovor kot neutemeljen zavrnilo ter izpodbijani sklep kot zakonit in pravilen potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Sodišče prve stopnje je ugovor poslalo upniku le v vednost in ne v odgovor (listovna št. 13 spisa), zato je sodišče druge stopnje odločilo, da sam krije stroške odgovora na ugovor. Sicer pa za neobrazložen ugovor ne velja določba 57. (in s tem tudi 58.) čl. ZIZ (gl. 3. odst. 53. čl. ZIZ).