Jedro

Toženka ni nemudoma ugovarjala kvaliteti opravljenega dela, zato so njeni ugovori prepozni.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi se sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo plačilni nalog na podlagi verdostojne listine. Zoper plačilni nalog je tožnica pravočasno ugovarjala, tako da je sodišče postopek nadaljevalo kot da bi bila vložena tožba. S sodbo, ki jo je sodišče izdalo na koncu postopka, je v celoti vzdržalo v veljavi izdani plačilni nalog. Z njim je tožnici naložilo plačilo 111.750,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.3.1994 do plačila.

Sodišče prve stopnje je v sodbi ugotovilo obstoj obveznosti tožene stranke, kot ta izhaja iz predloga za izdajo plačilnega naloga.

Nanaša se na plačilo za delo, ki ga je po naročilu toženke opravil tožnik. Izdelane police, delovni pult in podstavek za blagajno je tožnik toženi stranki dostavil v drugi polovici decembra. Tožnica je tožniku 10.1.1994 izročila 2.500 DEM ter podpisala potrdilo, da mu bo ob izstavitvi računa plačala še preostalih 1.300 DEM. 16.3.1994 je tožnik izstavil račun, ki pa ga tožnica še ni poravnala v celoti. Ob izstavitvi računa je tožnica začela uveljavljati ugovore glede kvalitete in časa dostave izdelkov. Sodišče prve stopnje je štelo, da so bili vsi ugovori glede kvalitete v skladu z 614. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) prepozni, in jih zato ni upoštevalo.

Toženka se je zoper sodbo sodišča prve stopnje pravočasno pritožila.

V pritožbi ponovno navaja razloge, zakaj tožnik ni bil upravičen do celotnega plačila za njegovo delo. Les je bil nekvaliteten, smolnat, police so se posušile ali počrnele, blagajniški in delikatesni pult pa sta razpadla. Po petih letih obratovanja je bilo potrebno zamenjati vse police, ki jih je izdelal tožnik.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe (čl. 365/2 ZPP) glede razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni našlo nobene kršitve, zaradi katere bi moralo sodbo razveljaviti. Prav tako tudi niso utemeljeni razlogi, ki jih navaja toženka v pritožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi izpodbijane sodbe. Ti razlogi so popolni in pravilni. Le kot odgovor na pritožbene trditve tem razlogom še dodaja: V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje odgovorilo na toženkine ugovore in jih tudi podkrepilo z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki urejajo vprašanje odgovornosti za napake v zvezi s pogodbo o delu. Pojasnilo je, da toženka ni nemudoma postavila svojih ugovorov (čl. 614/1 ZOR), zato so njeni kasnejši ugovori neupoštevni. Ko se toženka v pritožbi sklicuje na prejšnje vloge in ko vztraja, da delo bi bilo kvalitetno opravljeno, le ponavlja svoje trditve, na katere je že v sodbi odgovorilo sodišče prve stopnje.

Zato je nepotrebno ponavljati to, kar je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (čl. 368. ZPP).

Določbe ZPP/77 so v tej sodbi uporabljene glede na čl. 498 ZPP/99.