Jedro

ZIZ v okviru 180. člena, ki ureja možnost ustavitve izvršbe na predlog upnika zemljiškega dolga, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek v primeru oporekanja obstoju (nastanku) terjatve upnika zemljiškega dolga. V nasprotju s prepričanjem pritožnika po presoji sodišča druge stopnje odločanje o tem vprašanju presega okvir presoje verjetne višine poplačila izvršilnega upnika in na to vezane presoje smotrnosti prodaje, ki jo izvršilno sodišče opravi na podlagi tretjega odstavka 180. člena ZIZ. Ker pa gre za položaj, ki se v bistvenih lastnostih ujema s položajem iz prvega odstavka 201. člena ZIZ in v katerem je treba tako izvršilnemu upniku kot upniku zemljiškega dolga zagotoviti enako pravno varstvo kot v položaju iz prvega odstavka 201. člena ZIZ, je treba tudi za postopek odločanja o obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ, analogno uporabiti določbe 201. in 202. člena ZIZ. Če je odločitev o obstoju izpodbijane terjatve upnika zemljiškega dolga odvisna od spornih dejstev, izvršilno sodišče v skladu z izrecno določbo 202. člena ZIZ o tem ni pristojno odločiti samo, ampak mora upnika, ki izpodbija terjatev, napotiti, naj v določenem roku začne pravdo. Glede na pojasnjeno mora tako ravnati tudi, če izvršilni upnik nasprotuje obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki je predlagal ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ. Nasprotno pritožbeno stališče zato ni utemeljeno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Upnik in A. A. sama krijeta vsak svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom pod točko I izreka odločilo, da se upnika napoti, da v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa pri pristojnem pravdnem sodišču vloži tožbo za ugotovitev ničnosti pravnega posla - Darilne pogodbe z dne 4. 5. 2008, sklenjene med dolžnico in imetnikom zemljiškega pisma A. A. (v nadaljevanju: upnik zemljiškega dolga). Pod točko II izreka je odločilo, da se izvršba na 1/2 nepremičnin z ID znakoma parcela ... 600 in parcela ... 601 prekine do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka na podlagi zgoraj navedene tožbe upnika oziroma do poteka roka za vložitev tožbe, če ta ne bo vložena.

2.Zoper sklep je pravočasno pritožbo iz razlogov zmotne uporabe materialnih in procesnih pravil Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), bistvene kršitve določb pravdnega postopka in kršitve upnikovih ustavnih pravic iz 23., 22., 14., 2. in 33. člena Ustave RS (v nadaljevanju: Ustava) vložil upnik. Navedel je, da je sodišče izpodbijani sklep izdalo v procesni situaciji, ko je bila za 12. 9. 2024 razpisana javna dražba 1/2 deleža nepremičnin z ID znakoma ... 600 in ... 601, ocenjenega na 192.357,50 EUR, upnik zemljiškega dolga, ki zatrjuje terjatev do dolžnice na podlagi zemljiškega pisma v višini 300.000,00 EUR (oziroma v postopku navaja tudi zneske terjatve v višini 190.000,00 EUR in 208.967,09 EUR), pa je vložil predlog za ustavitev postopka na podlagi 180. člena ZIZ. Izpostavil je, da je upnik v postopku trdil, da ta zemljiški dolg predstavlja le fiktivno terjatev med osebama znotraj ožjega družinskega kroga, vknjiženo malo preden je upnik po dolgoletnem pravdanju zoper dolžnico uspel izposlovati izvršljivo judikatno terjatev. Za izmišljen dolg pa ni izkazan noben denarni tok. Upnik je zatrjeval tudi ničnost darilne pogodbe z dne 4. 5. 2008, ki jo dolžnica (mati) in imetnik zemljiškega dolga (sin) prikazujeta kot podlago zadevnega zemljiškega pisma. V takšni procesni situaciji pa zakon izrecno predpisuje odločanje izvršilnega sodišča o predlogu tretjega na način, kot ga določa tretji odstavek 180. člena ZIZ. Po mnenju pritožnika bi zato moralo izvršilno sodišče ob odločanju o predlogu za ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ samo opraviti tudi kvalitativno presojo obstoja terjatve upnika zemljiškega dolga, zaradi česar ni imelo podlage, da je upnika v zvezi s tem napotilo na pot pravde. V zvezi s tem je citiral sklep VSL II Ip 1608/2022 z dne 17. 1. 2023 in sklep VSM I Ip 750/2020 z dne 12. 11. 2020. Upnik je menil, da napotitev na pravdo nasprotuje njegovi ustavni pravici do učinkovite izvršbe njegove sodno ugotovljene izvršljive terjatve do dolžnice, ki jo zagotavlja 23. člen Ustave, prav tako pa tudi celi vrsti drugih ustavnih pravic, in sicer pravicam iz 33., 14. člena Ustave in tako dalje. Po njegovem mnenju se je sodišče prve stopnje v zvezi s sprejeto odločitvijo neutemeljeno oprlo na določbo 202. člena ZIZ, ki je umeščena v poglavje "Poplačilo upnikov". Izpostavil je, da navedena določba velja v procesnih položajih, ko je že plačana kupnina, ko se že odloča o sklepu o poplačilu in ko se odloča o usodi že plačanega zneska kupnine. V fazi, v kateri je obravnavani postopek, pa se ni zgodilo še nič od navedenega. V tako zgodnji fazi namreč še niti ne more biti jasno, kdo vse bo lahko subjekt odločanja po 202. členu ZIZ in katere bodo vse za takšno odločanje relevantne terjatve. Sklep o napotitvi na pravdo po 202. členu ZIZ je po mnenju pritožnika lahko izdan šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, saj je sicer s tem, ko je postopek v posledici napotitve na pravdo tudi prekinjen, kršena upnikova pravica do hitrega postopka iz 23. člena Ustave. Upnik je tudi izpostavil, da se mora v primeru prerekanja terjatve po 201. členu ZIZ in napotitve na pravdo po 202. členu ZIZ pri presoji izpodbojnosti uporabiti četrti odstavek 201. člena ZIZ, kar pa bi bilo upniku v primeru pravde že v fazi odločanja po 180. členu ZIZ onemogočeno. Nadalje je navedel, da odločanje na podlagi določb tretjega odstavka 180. člena ZIZ v bistvu pomeni le odločanje o tem, ali naj izvršilni postopek preide v fazo prodaje nepremičnine. Ko in če bo postopek prišel v to fazo, bo upnik zemljiškega dolga še vedno lahko uveljavljal pravice po 202. členu ZIZ. Česarkoli izven njegovih pravic, na primer pravic koga tretjega, pa upnik zemljiškega dolga ni upravičen uveljavljati, že zato ne, ker velja stališče iz sklepa VSM I Ip 750/2020 z dne 12. 11. 2020, da zakonska ureditev v 180. členu ZIZ ni namenjena varstvu dolžnika, ampak ureditvi razmerij med upniki z različnim vrstnim redom pravic do poplačila. Sodišču druge stopnje je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje na podlagi tretjega odstavka 180. člena ZIZ. Priglasil je stroške pritožbe.

3.Upnik zemljiškega dolga je v odgovoru na pritožbo navedel, da sicer drži stališče upnika, da mora sodišče v okviru postopka po 180. členu ZIZ preveriti tudi obstoj terjatve imetnika zemljiškega pisma, ob tem pa izpostavil, da je obstoj svoje terjatve izkazal. Hkrati je navedel, da zakonodajalec ni predvidel, da se spor glede obstoja terjatve lahko pojavi tudi v okviru presoje po 180. členu ZIZ, zaradi česar gre v tem primeru za primer pravne praznine, ki se lahko enostavno zapolni ob analogni uporabi 202. člena ZIZ. Navedeno pomeni, da če upnik izpodbija terjatev imetnika zemljiškega pisma, se upnika napoti na pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev. Vendar pa po mnenju upnika zemljiškega dolga upnik v konkretnem primeru ni navedel nobenih spornih dejstev, zaradi katerih bi bila potrebna napotitev na pravdo, tudi sodišče pa ni navedlo, katera naj bi bila sporna dejstva, katerih ugotavljanje bi bilo potrebno za odločitev o pravnem vprašanju, ali je podana zatrjevana ničnost oziroma fiktivnost. Nasprotoval je tudi stališčem upnika o razporeditvi trditvenega in dokaznega bremena. Po mnenju upnika zemljiškega dolga bi sodišče prve stopnje glede na višino njegove terjatve (208.967,09 EUR) in višino ugotovljene vrednosti dolžnici lastnega deleža na nepremičninah (192.357,50 EUR) moralo njegovemu predlogu za ustavitev izvršbe ugoditi. Zahteval je povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4.Na pritožbo upnika je odgovorila tudi dolžnica. Nasprotovala je navedbam upnika, da zemljiški dolg predstavlja le fiktivno terjatev, pojasnila časovno sosledje sklenitve darilne pogodbe z dne 4. 5. 2008, vknjižbe zemljiškega dolga, prenosa zemljiškega pisma na upnika zemljiškega dolga in postopka, iz katerega izvira upnikov izvršilni naslov. Poudarila je, da v času vknjižbe zemljiškega dolga ni imela nobenih upnikov. Stroškov odgovora ni priglasila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo v okviru postopka odločanja o predlogu upnika zemljiškega dolga za ustavitev izvršbe na podlagi 180. člena ZIZ, pri čemer se je v zvezi z odločitvijo o napotitvi upnika na pravdo zaradi ugotovitve ničnosti darilne pogodbe, sklenjene med dolžnico in upnikom zemljiškega dolga, in o posledični prekinitvi postopka oprlo na določbe 201. in 202. člena ZIZ.

7.V skladu s prvim odstavkom 180. členom ZIZ lahko vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, pa je po vrstnem redu pred upnikom, ki je predlagal izvršbo, predlaga, naj sodišče ustavi izvršbo, če ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo. V skladu s tretjim odstavkom 180. člena ZIZ sodišče glede na okoliščine primera presodi, ali je glede na verjetno višino delnega poplačila upnika, ki je predlagal izvršbo, prodaja smotrna.

8.Pritožbeno neizpodbijana je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik zemljiškega dolga (ki ima boljši vrstni red kot upnik) svojo pravico do poplačila iz zneska, dobljenega s prodajo dolžnici lastnih deležev na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, formalno izkazal s predložitvijo izvirnika zemljiškega pisma z dne 10. 10. 2012 z indosamentom in z darilno pogodbo z dne 4. 5. 2008. Prav tako pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik pravici upnika zemljiškega dolga za vložitev predloga po 180. členu ZIZ nasprotoval iz razloga izpodbijanja samega obstoja terjatve upnika zemljiškega dolga in zatrjeval, da gre za tipičen primer fiktivnega zemljiškega dolga, ustanovljenega za izigravanje upnikov dolžnice, in da je terjatev upnika zemljiškega dolga nična, ta dejstva pa so bila med strankama sporna. Nenazadnje navedeno potrjujejo tudi podatki spisa. Upnik zemljiškega dolga je namreč v vlogi z dne 25. 7. 2024 izrecno nasprotoval trditvam upnika o fiktivnosti pravice upnika zemljiškega dolga oziroma trditvam o fiktivnosti zemljiškega dolga in o tem, da je bil zemljiški dolg ustanovljen izključno za izigravanje upnikov dolžnice, ki jih je upnik v vlogi z dne 20. 3. 2024 opiral na to, da je bil zemljiški dolg ustanovljen med nedobrovernimi družinsko povezanimi osebami, in sicer v času neposredno po razrešitvi dolžnice kot predsednice uprave B. d.d., ko je posledično nastala možnost uveljavljanja dolžničine odškodninske odgovornosti, na to, da je zemljiški dolg ustanovljen za znesek točnih 300.000,00 EUR, in da je upravičenec dolžničin sin. Prav tako je upnik zemljiškega dolga zanikal, da naj bi bila darilna pogodba z dne 4. 5. 2008 navidezna.

9.V obravnavani zadevi je za presojo utemeljenosti in dovoljenosti predloga za ustavitev izvršbe ključno vprašanje, ali terjatev upnika zemljiškega dolga sploh obstaja ali pa je pravni posel, iz katerega izvira, morebiti fiktiven oziroma ničen, kot je to trdil upnik. Odgovor na to vprašanje je ključen tako za presojo dovoljenosti predloga za ustavitev izvršbe z vidika prvega odstavka 180. člena ZIZ, kot tudi za presojo utemeljenosti predloga po določbi tretjega odstavka 180. člena ZIZ. V tej zvezi pa gre identično vprašanje, kot je tisto, na katero mora izvršilno sodišče v primeru izpodbijanja terjatev po 201. členu ZIZ odgovoriti ob odločanju o razdelitvi kupnine in poplačilu upnikov po prodaji nepremičnine, če izvršilni upnik iz razloga fiktivnosti oziroma ničnosti pravnega posla, iz katerega izvira terjatev upnika zemljiškega dolga, ugovarja samemu nastanku oziroma obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga. Razlika je le v tem, da je pri odločanju po 180. členu ZIZ odgovor na to vprašanje treba najti že v predhodnem postopku, saj je od njega odvisno, ali se bo izvršilni postopek lahko nadaljeval in ali bo do prodaje nepremičnine sploh prišlo.

10.V 201. členu ZIZ urejena pravica izvršilnega upnika, da najpozneje na razdelitvenem naroku izpodbija terjatev upnika zemljiškega dolga, ki bi imel glede na določbe 196., 197. in 198. člena ZIZ pravico do poplačila pred njim, je namenjena varstvu izvršilnega upnika, na čigar poplačilo vpliva obstoj terjatve upnika zemljiškega dolga. Vendar pravica zahtevati poplačilo iz kupnine za prodano nepremičnino ni edina, ki jo lahko v izvršilnem postopku uveljavlja upnik zemljiškega dolga, saj lahko še pred prodajo nepremičnine pod pogoji iz 180. člena ZIZ predlaga ustavitev izvršbe na to nepremičnino. Uresničitev te pravice ima na poplačilo izvršilnega upnika (če bi se ta po poplačilu upnika zemljiškega dolga lahko vsaj delno poplačal) še pomembnejši vpliv kot uresničitev pravice do poplačila terjatve upnika zemljiškega dolga pred terjatvijo izvršilnega upnika, saj v posledici ustavitve izvršbe na nepremičnino prodaja te v okviru tekočega izvršilnega postopka sploh ne bo opravljena in torej izvršilni upnik iz nepremičnine ne bo prejel nobenega poplačila. Izvršilnemu upniku je zato treba tudi v primeru, ko upnik zemljiškega dolga predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ, zagotoviti enako pravno varstvo, kot bi ga po določbah 201. in 202. člena ZIZ imel v primeru, če bi upnik zemljiškega dolga svojo pravico do poplačila iz kupnine s priglasitvijo terjatve iz naslova zemljiškega dolga (2. točka 196. člena ZIZ in drugi odstavek 198. člena ZIZ) uveljavljal po prodaji nepremičnine. Na drugi strani pa je treba enako stopnjo pravnega varstva, kot bi ga imel, če bi obstoj njegove terjatve izvršilni upnik izpodbijal v fazi odločanja o poplačilu iz kupnine, zagotoviti tudi upniku zemljiškega dolga, saj je od odločitve o obstoju njegove sicer formalno (s predložitvijo izvirnika zemljiškega pisma z indosamentom in pogodbe, na kateri temelji njegova terjatev do izvršilnega dolžnika) izkazane pravice do poplačila iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, odvisna odločitev o dopustnosti uveljavljanja njegove zakonsko predvidene pravice, zahtevati ustavitev izvršbe po določbah 180. člena ZIZ.

11.ZIZ v okviru 180. člena, ki ureja možnost ustavitve izvršbe na predlog upnika zemljiškega dolga, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek v primeru oporekanja obstoju (nastanku) terjatve upnika zemljiškega dolga. V nasprotju s prepričanjem pritožnika po presoji sodišča druge stopnje odločanje o tem vprašanju presega okvir presoje verjetne višine poplačila izvršilnega upnika in na to vezane presoje smotrnosti prodaje, ki jo izvršilno sodišče opravi na podlagi tretjega odstavka 180. člena ZIZ. Ker pa gre, kot izhaja iz zgoraj pojasnjenega, za položaj, ki se v bistvenih lastnostih ujema s položajem iz prvega odstavka 201. člena ZIZ in v katerem je treba tako izvršilnemu upniku kot upniku zemljiškega dolga zagotoviti enako pravno varstvo kot v položaju iz prvega odstavka 201. člena ZIZ, je treba tudi za postopek odločanja o obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ, analogno uporabiti določbe 201. in 202. člena ZIZ. Če je odločitev o obstoju izpodbijane terjatve upnika zemljiškega dolga odvisna od spornih dejstev, izvršilno sodišče v skladu z izrecno določbo 202. člena ZIZ o tem ni pristojno odločiti samo, ampak mora upnika, ki izpodbija terjatev, napotiti, naj v določenem roku začne pravdo. Glede na pojasnjeno mora tako ravnati tudi, če izvršilni upnik nasprotuje obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki je predlagal ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ. Nasprotno pritožbeno stališče zato ni utemeljeno.

12.Sodišče druge stopnje tudi ne soglaša s pritožbenim stališčem, da napotitev na pravdo izvršilnega upnika nedopustno omejuje v njegovi ustavni pravici do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in v tem okviru do zagotovitve učinkovite izvršbe njegove sodno ugotovljene pravnomočne in izvršljive terjatve. Ker mora glede na zgoraj pojasnjeno tudi v primeru izpodbijanja obstoja terjatve upnika zemljiškega dolga, ki predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ, izvršilno sodišče postopati po določbi 202. člena ZIZ, obveznost napotitve na pravdo izhaja že iz določb ZIZ. Izvršilno sodišče v obravnavanem primeru zato niti ni pristojno, da bi samo odločilo o predhodnem vprašanju glede (ne)obstoja terjatve upnika zemljiškega dolga, ampak mora upnik ustrezno odločbo o tem izposlovati v pravdi. Tako izvršilnemu upniku kot upniku zemljiškega dolga, čigar terjatev se izpodbija, bo na takšen način zagotovljeno ustrezno odločanje o spornem vprašanju v kontradiktornem pravdnem postopku, v katerem bodo obema zagotovljena vsa procesna jamstva, s tem pa bo zagotovljena kvečjemu višja raven sodnega varstva, kot če bi o spornem vprašanju kot o predhodnem vprašanju odločalo izvršilno sodišče. Če bo upnik v pravdnem postopku uspel, izvršilno sodišče v obravnavani zadevi predlogu za ustavitev izvršbe v nadaljevanju postopka ne bo sledilo, ampak bo s prodajo dolžnici lastnih deležev na nepremičninah nadaljevalo. V primeru uspešne prodaje pa bo upnik, ki bo že razpolagal s sodno odločbo v zvezi z neobstojem terjatve upnika zemljiškega dolga, tudi lahko dosegel, da pri poplačilu ne bo mogoče upoštevati terjatve upnika zemljiškega dolga in mu v tisti fazi postopka torej ponovne tožbe ne bo treba vložiti (takšna tožba zaradi učinka res iudicata niti ne bi bila dopustna). Nenazadnje pa odločanje o obstoju sporne terjatve iz naslova zemljiškega dolga že v fazi odločanja o predlogu po 180. člen ZIZ izvršilnega postopka ne bo podaljšalo in eventualnega poplačila upnika iz kupnine za prodano nepremičnino ne bo odložilo nič bolj, kot bi ga podaljšalo izpodbijanje terjatve upnika zemljiškega dolga v fazi odločanja o poplačilu iz kupnine, ki ga je upnik napovedal že v dosedanjem postopku.

13.Neutemeljeno je tudi stališče upnika, da je v primeru napotitve na pravdo že v fazi odločanja o predlogu po 180. členu ZIZ onemogočena uporaba določbe četrtega odstavka 201. člena ZIZ. Analogna uporaba določbe 201. člena ZIZ v fazi odločanja o ustavitvi izvršbe po 180. členu ZIZ se namreč ne razteza le na prvi, ampak tudi na četrti odstavek tega člena. Tako kot takrat, ko izvršilni upnik pravno dejanje ustanovitve oziroma razpolaganja z zemljiškim dolgom (najkasneje na razdelitvenem naroku) izpodbija v fazi odločanja o poplačilu iz kupnine za prodano nepremičnino, ob analogni uporabi določbe četrtega odstavka 201. člena ZIZ tudi v primeru, ko izvršilni upnik tako pravno dejanje izpodbija že v fazi odločanja o predlogu upnika zemljiškega dolga za ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ, velja, da lahko izvršilni upnik tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj, na vložitev katere je napoten po določbah prvega odstavka 202. člena ZIZ, vloži kljub poteku roka, določenega v Obligacijskem zakoniku.

14.Upnik pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti niti z navedbami, da v fazi odločanja po 180. členu ZIZ še ni znano, kdo vse bo lahko subjekt odločanja po 202. členu ZIZ v fazi (eventualnega) odločanja o poplačilu iz kupnine in katere bodo v tisti fazi vse za takšno odločanje relevantne terjatve. V obravnavanem primeru je namreč bistveno zgolj to, da izvršilni upnik, v čigar pravice bi posegla ugoditev predlogu upnika zemljiškega dolga za ustavitev izvršbe, že v tej fazi postopka nasprotuje obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga. Tako ni pomembno, ali bodo morebiti v fazi poplačila obstajale še kakšne druge terjatve, ki bi jih bilo mogoče izpodbijati, in ali bodo obstajali še kakšni drugi upravičenci do izpodbijanja terjatev, ki bi se lahko poplačale iz kupnine.

15.Po obrazloženem se izkaže, da je sodišče prve stopnje pod točko I izreka izpodbijanega sklepa sprejelo pravilno odločitev o napotitvi upnika na vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, prav tako pa je ob analogni uporabi določbe drugega odstavka 202. člena ZIZ v zvezi s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP postopek izvršbe na 1/2 nepremičnin z ID znakoma parcela ... 600 in parcela ... 601 po točko II izreka izpodbijanega sklepa utemeljeno prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka oziroma do poteka roka za vložitev tožbe, če ta ne bo vložena. Ker sodišče druge stopnje tudi kršitev, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Sodišče druge stopnje ob tem še pripominja, da upnik obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga in njegovi pravici do poplačila iz zneska, dobljenega s prodajo dolžnici lastnih deležev na nepremičninah, ter posledični pravici, zahtevati ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ, ni ugovarjal le iz razloga ničnosti darilne pogodbe, v zvezi s katero je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom upnika napotilo na pot pravde, ampak tudi iz razloga fiktivnosti zemljiškega dolga oziroma njegove ničnosti, o čemer glede na zgoraj pojasnjeno prav tako ni pristojno odločati izvršilno sodišče. Sodišče druge stopnje sklepa sodišča prve stopnje, glede na to da se je zoper njega pritožil le upnik, v tej smeri ni pristojno spremeniti, saj bi bila takšna odločitev, upoštevaje zlasti določbo četrtega odstavka 202. člena ZIZ, sprejeta v škodo pritožnika (359. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Navedeno pa bo treba upoštevati v nadaljnjem postopku. Ob tem sodišče druge stopnje še dodaja, da ne glede na vsebino izdanega napotitvenega sklepa ni ovire, da upnik ustrezne tožbe v tej smeri, še zlasti z vidika njegovega zavzemanja za pospešitev postopka, ne bi vložil tudi brez izrecnega napotila izvršilnega sodišča.

17.Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka.

18.Upnik, ki s pritožbo ni uspel, mora svoje pritožbene stroške kriti sam (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19.Upnik zemljiškega dolga je sicer vložil obrazložen odgovor na pritožbo, v katerem pa je delno ponovil stališča, ki jih je navedel že v postopku pred sodiščem prve stopnje, glede utemeljenosti analogne uporabe določbe 202. člena ZIZ pa soglašal z razlogi sodišča prve stopnje. Poleg tega je podal tudi navedbe, ki po vsebini predstavljajo navedbe, ki bi jih sam lahko uveljavljal v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje. Čeprav pritožbe ni vložil, je v odgovoru na pritožbo odločitvi sodišča prve stopnje o napotitvi upnika na pravdo dejansko tudi sam nasprotoval, le da se je zavzemal za drugačno končno posledico kot upnik, tj. za ugoditev predlogu za ustavitev izvršbe. Sodišče druge stopnje je zato ocenilo, da odgovora na pritožbo ni mogoče šteti kot za postopek potrebne vloge. Poleg tega pa tudi upnik zemljiškega dolga, glede na svoje dejansko zavzemanje za razveljavitev izpodbijanega sklepa, v pritožbenem postopku ni uspel. Sodišče druge stopnje je zato odločilo, da mora tudi upnik zemljiškega dolga stroške svojega odgovora na pritožbo kriti sam (prvi odstavek 155. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Obravnavana zadeva zato ni primerljiva z zadevama VSL II Ip 1608/2022 in VSM I Ip 750/2020, na kateri se je skliceval upnik. V zadevi VSL II Ip 1608/2022 se namreč sodišče ob obravnavi pritožbe zastavnega upnika zoper sklep o zavrnitvi njegovega predloga za ustavitev izvršbe ni ukvarjalo z vprašanjem odločanja o obstoju (oziroma nastanku) terjatve zastavnega upnika, ampak je bilo bistveno vprašanje, ali je sodišče prve stopnje glede na zatrjevano višino terjatve zastavnega upnika pravilno ocenilo, da je prodaja smotrna. Pri tem pa iz sklepa niti ne izhaja, da bi bila nastanek oziroma višina terjatve zastavnega upnika sploh sporna in da naj bi jima izvršilni upnik nasprotoval. V zadevi VSM I Ip 750/2020 pa se je sodišče ob odločanju o pritožbi dolžnika zoper sklep o zavrženju njegovega predloga za ustavitev izvršbe ukvarjalo z vprašanjem, ali lahko predlog za ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ poda tudi dolžnik, če ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve izvršilnega upnika. Zgolj v tem kontekstu je sodišče negativen odgovor na to vprašanje obrazložilo tudi s pojasnilom, da upniku, čigar terjatev še ni poplačana, ni mogoče odreči pravnega interesa za izvršbo, in da poplačilo upnika ni odvisno le od vrstnega reda zastavnih pravic, temveč tudi od dejanskega obstoja terjatev zastavnih upnikov. Navedeno stališče sicer nedvomno drži, vendar pa je povsem nepomembno za odgovor na vprašanje, ali je določbo 202. člena ZIZ mogoče analogno uporabiti tudi pri odločanju o predlogu upnika zemljiškega dolga za ustavitev izvršbe, podanem na podlagi 180. člena ZIZ.

2Na kršitev drugih ustavnih pravic se je upnik v pritožbi skliceval povsem posplošeno, zgolj z navedbo členov Ustave, ki naj bi bili kršeni, in brez obrazložitve, v čem konkretno naj bi se kršitve posameznih pravic odražale. Na takšne pavšalne očitke sodišče druge stopnje ne more argumentirano odgovoriti. Sicer pa glede na pojasnjeno v nadaljevanju, po presoji sodišča druge stopnje z napotitvijo upnika na pravdo tudi ni nedopustno poseženo v kakšne druge ustavne pravice upnika.

3Četrti odstavek 201. člena ZIZ določa: "Kljub poteku roka, ki ga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, za vložitev tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, se s tožbo lahko izpodbija pravno dejanje ustanovitve oziroma razpolaganja z zemljiškim dolgom, če ga upnik ali kdo drug izpodbija najkasneje na razdelitvenem naroku."

Zveza: