Jedro

Upnik s predloženimi listinami ni izkazal, da je bila terjatev iz izvršilnega naslova prenesena nanj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog za izvršbo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik po pooblaščencu in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ter dovoli izvršbo oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo navedbe upnika iz dopolnitve predloga z dne 22. 9. 2022, da je potrebno izvršilni naslov - sklep Okrožnega sodišča v Celju I K 47618/2014 z dne 2. 10. 2017 obravnavati skupaj s sklepom Okrožnega sodišča v Celju K 121/2005 z dne 10. 4. 2009. S tem sklepom je Okrožno sodišče v Celju sodbo K 121/2005 z dne 31. 3. 2009 popravilo v stroškovnem delu izreka tako, da stroškovna odločitev pravilno glasi: ″Po prvem odstavku 95. člena ZKP je obtoženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka v višini 705,67 EUR, plačati sodno takso, ki bo odmerjena naknadno, ter povrniti potrebne izdatke in nagrado pooblaščenca″. Izpostavlja, da je v tem sklepu nedvomno zapisano, da mora dolžnik povrniti potrebne izdatke in nagrado pooblaščenca oškodovanca odvetnika A. A. Z izvršilnim naslovom pa je sodišče nagrado in potrebne izdatke pooblaščenca oškodovanca A. A. odmerilo še po višini in navedlo, da jih je obsojeni dolžan povrniti dedičem po pokojnem oškodovancu B. B. na TRR pooblaščenca. Pooblaščenec je bil edini, ki je stroške oškodovanca priglasil z vlogo z dne 14. 4. 2009. Izpostavlja še, da je sodišče zmotno uporabilo tudi prvi odstavek 24. člena ZIZ. Iz obeh sklepov je mogoče nesporno ugotoviti, da se v zadevi izterjuje terjatev do dolžnika, ki je ravno na podlagi omenjenih dveh sklepov prešla nanj. Upnik je s preostalimi listinami, ki jih je predložil, izkazal, da je bil pooblaščenec oškodovanca v kazenski zadevi, ki se je zaključila s sodbo z dne 31. 3. 2009. Sklep je obremenjen tudi z bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni pravilno presodilo sklepa K 121/2005 z dne 10. 4. 2009 ter listin, ki jih je priložil k vlogi z dne 22. 9. 2022, saj ni upoštevalo, da že sklep o popravi jasno določa obveznost obtoženega, da povrne potrebne izdatke in nagrado pooblaščenca. Sodišče navaja, da je po načelu formalne legalitete v celoti vezano na izvršilni naslov, vendar tega načela ne primerja z listinami, ki jih je v postopku predložil. Ukvarja se z dolžniško-upniškim razmerjem med pooblastiteljem in pooblaščencem, ne upošteva pa dejstva, da že sodba oziroma sklep o popravi le-te z dne 10. 4. 2009 jasno določa obveznost obtoženega, da povrne potrebne izdatke in nagrado pooblaščenca. Izpodbijani sklep je zaradi tega pomanjkljiv, saj se ne more preizkusiti, ker o odločilnem dejstvu sklepu z dne 10. 4. 2009 nima navedenih nobenih razlogov. Iz sklepa D 51/2009 z dne 27. 8. 2009 je ugotoviti, da dedičev po pokojnem oškodovancu B. B. ni, zato ni logično, kar navaja sodišče, da bi moral izkazati prenos terjatve od dedičev po pokojnem oškodovancu B. B. nanj. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Načelo formalne legalitete zavezuje izvršilno sodišče, da izvrši terjatev iz izvršilnega naslova v celoti tako, kot se ta glasi. Odstop od načela formalne legalitete, po katerem sme sodišče izvršbo med drugim dovoliti le v korist osebe, ki je kot taka označena v izvršilnem naslovu, je določen v prvem odstavku 24. člena ZIZ, ki ga je prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno povzelo.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikov predlog za izvršbo. V utemeljitev odločitve je navedlo, da je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Celju I K 47618/2017 z dne 2. 10. 2017, ki obsojenemu C. C. (dolžniku) nalaga, da dedičem po pokojnem oškodovancu B. B. povrne nagrado in potrebne izdatke pooblaščenca oškodovanca A. A. v znesku 1.035,61 EUR. Obrazložilo je, da izvršilni naslov jasno določa, da so upravičenci do navedene terjatve dediči po pokojnem oškodovancu in da upnik s predloženimi listinami ni izkazal, da je bila terjatev iz izvršilnega naslova od dedičev po pokojnem oškodovancu prenesena nanj.

6. Sprva je ugotoviti, da ni zagrešena pritožbeno očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Navedena kršitev določb postopka je podana le v tistih redkih primerih, ko sodne odločbe zaradi formalnih napak in pomanjkljivosti sploh ni mogoče preizkusiti. Takih pomanjkljivosti izpodbijani sklep nima, saj je iz sklepa sodišča prve stopnje mogoče jasno razbrati, kakšni so bili razlogi za pritožbeno izpodbijano odločitev. Navedena kršitev ne zajema primerov, kadar sodišče ne obravnava navedb strank, kar pritožnik vsebinsko uveljavlja, ko navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo njegove navedbe, kar sicer lahko predstavlja procesno kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom in 15. členom ZIZ, ki pa tudi ni podana. Sodišče prve stopnje ni prezrlo navedb, ki jih je upnik podal v vlogi z dne 22. 9. 20221. V tej vlogi se je upnik skliceval na pravnomočni sklep Okrožnega sodišča v Celju K 121/2005 z dne 10. 4. 20092 in trdil, da iz tega sklepa nedvomno izhaja, da je terjatev prešla nanj, ker je bil oškodovančev pooblaščenec v kazenskem postopku. Sodišče prve stopnje se je do teh navedb upnika opredelilo v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ko je predmetni sklep najprej navedlo in ga nato tudi dokazno ocenilo.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da sklep K 121/2005 z dne 10. 4. 2009 ne izkazuje prehoda terjatve na upnika kot pooblaščenca pokojnega oškodovanca. Z navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Celju le popravilo sodbo K 121/2005 z dne 31. 3. 2009 v stroškovnem delu odločitve3 tako, da je odločilo, da je obtoženec (v tem postopku dolžnik) dolžan povrniti (med drugim tudi) potrebne izdatke in nagrado pooblaščenca oškodovanca. S tem sklepom je sodišče prve stopnje zgolj po temelju odločilo, da je dolžnik dolžan povrniti nagrado in stroške pooblaščenca oškodovanca, ni pa bilo s tem sklepom odločeno, koliko stroški pooblaščenca znašajo, niti komu jih mora dolžnik povrniti. O višini nagrade in stroškov pooblaščenca oškodovanca je bilo odločeno z izvršilnim naslovom - sklepom Okrožnega sodišča v Celju I K 47618/2014 z dne 2. 10. 2017, v katerem pa je tudi jasno določeno, da jih mora dolžnik povrniti dedičem pokojnega oškodovanca. Pravilno je v izpodbijanem sklepu pojasnjeno tudi, da ima pooblaščenec znotraj razmerja s pooblastiteljem pravico do plačila za svoj trud in da gre v tem razmerju za dolžniško-upniško razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem, predloženi izvršilni naslov pa tega razmerja ne ureja, ampak ureja razmerje med dolžnikom in oškodovancem oziroma njegovimi dediči. 8. V pritožbi izpostavljene navedbe, da dedičev po pokojnem oškodovancu sploh ni, zaradi česar niti ni mogoče, da bi upnik izkazal prenos terjatve od dedičev nanj, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve niso pravno pomembne, saj se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva v izpodbijanem sklepu, zato jih pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.

9. Ker po obrazloženem upnik v predlogu za izvršbo ni izkazal, da je terjatev iz izvršilnega naslova prešla nanj, niti ni tega storil po pozivu sodišča prve stopnje, je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo pravilno zavrglo. Pritožbene navedbe so tako neutemeljene in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom ZPP, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišče prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik sam krije pritožbene stroške, saj stroški pritožbe ne predstavljajo potrebnih stroškov za izvršbo, ker s pritožbo ni bil uspešen (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 gre za vlogo (dopolnitev izvršilnega predloga), ki jo je upnik vložil po pozivu sodišča prve stopnje z dne 26. 8. 2022, da dopolni predlog za izvršbo skladno s prvim odstavkom 24. člena ZIZ 2 kot izhaja iz ugotovitev izpodbijanega sklepa, je k vlogi z dne 22. 9. 2022 upnik priložil tudi vabilo v zadevi K 121/2005 z dne 17. 11. 2008, zapisnik o glavni obravnavi z dne 3. 3. 2008 in sklep zapuščinskega sodišča D 51/2009 z dne 27. 8. 2010 3 izrek tega sklepa se glasi: Pismeni odpravek sodbe Okrožnega sodišča v Celju opr. št. K 121/2005 z dne 31. 3. 2009 se v izreku o stroških popravi tako, da pravilno glasi: ″Po prvem odstavku 95. člena ZKP je obtoženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka v višini 705,67 EUR, plačati sodno takso, ki bo odmerjena naknadno ter povrniti potrebne izdatke in nagrado pooblaščenca″