Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zoper novo izvršilno sredstvo ima dolžnik pravico ugovora, vendar lahko izpodbija le utemeljenost samega novodovoljenega izvršilnega sredstva ali pa postopek dovolitve novega izvršilnega sredstva, ne pa tudi samega obstoja ali višine terjatve, ker je za tovrstne ugovore predvideno pravno sredstvo ugovor zoper sklep o izvršbi (prim. 53. čl. ZIZ).
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom opr. št. Ig 99/00211 z dne 29.4.1999, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, prodajo dolžnikovih premičnin.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je izvršba brezpredmetna, ker v času, ko je sklepal posel z upnikom, ni imel obrti, ampak je bil zaposlen pri sestri, ki je tudi bila sklenitelj vseh pogodb. Dogovorjeno je bilo, da bo polovico zneska plačal dolžnik sam, drugo polovico pa zastopnica pivovarne V., pri čemer je dolžnik svojo polovico v roku poravnal. Ugovor ni utemeljen.
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je dolžnik dne 19.5.1999 prejel sklep o izvršbi opr. št. Ig 99/00211 z dne 29.4.1999 (povratnica, pripeta k list. št. 5) in da zoper sklep ni ugovarjal, zato je le-ta dne 28.5.1999 postal pravnomočen. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo upnikovemu predlogu za spremembo sredstev izvršbe v smislu 3. odst. 34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zoper tako dovoljeno novo izvršilno sredstvo ima dolžnik pravico ugovora, vendar lahko izpodbija le utemeljenost samega novodovoljenega izvršilnega sredstva (v tem primeru prodaja premičnin) ali pa postopek dovolitve novega izvršilnega sredstva, ne pa tudi samega obstoja ali višine terjatve, ker je za tovrstne ugovore predvideno pravno sredstvo ugovor zoper sklep o izvršbi (prim. 53. čl. ZIZ). Načeloma ima dolžnik tudi po izteku osemdnevnega roka za ugovor zoper sklep o izvršbi možnost ugovarjati samemu obstoju ali višini terjatve, vendar samo pod pogojem, da je v ugovoru zatrjevano dejstvo nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi (2. odst. 61. čl. ZIZ v zvezi s 56. čl. ZIZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v obravnavanem ugovoru zoper novo izvršilno sredstvo uveljavlja ugovorne razloge, ki se tičejo same terjatve. Dolžnik niti ne zatrjuje, da je svoj del dolga plačal po izdaji sklepa o izvršbi, temveč iz njegovih nedokazanih trditev izhaja prej nasprotno. Tudi zatrjevani neobstoj pasivne legitimacije in dogovori o delitvi plačila niso dejstvo, ki bi nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi.
Take ugovorne razloge pa bi moral dolžnik uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki pa ga ni vložil. Ker dolžnik v ugovoru sploh ne izpodbija same dovolitve novega izvršilnega sredstva, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je njegov ugovor neutemeljen, odločitev sodišča prve stopnje o dovolitvi novega izvršilnega sredstva pa pravilna.
Ker sodišče druge stopnje tudi pri preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je dolžnikov ugovor zoper novo izvršilno sredstvo na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.