Jedro

Iz določila 416. člena ZPP izhaja, da se morata zakonca svetovalnega razgovora udeležiti, ne pa, da morata na njem aktivno sodelovati. Svetovalni razgovor je namreč priložnost, ko lahko zakonca ob sodelovanju nevtralne osebe razpravljata o težavah in se poučita tudi o možnih izhodih iz njih, in ko se lahko pretehtajo različne možnosti glede položaja skupnih otrok po razvezi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek za razvezo zakonske zveze, dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ter plačilo preživnine. Štelo je, da se morata pravdni stranki ne le odzvati vabilu na svetovalni razgovor centra za socialno delo, ampak morata tam tudi aktivno sodelovati. Nepripravljenost strank na sodelovanje s centrom za socialno delo je sodišče ocenilo kot odklonitev oprave svetovalnega razgovora in postopek ustavilo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka brez navedb pritožbenih razlogov. Pritožuje se laično. Navaja, da sta se pravdni stranki udeležili razgovora na centru za socialno delo, vendar sta zaradi pristranskosti in nezaupanja delavcem centra zahtevala zamenjavo prvotno določene osebe. Ko sta ugotovila, da se zadeva na centru ne bo mogla urediti, sta podala izjavo, da naj se zadeva rešuje na sodišču. Če je zabeleženo karkoli drugače, je izvzeto in konteksta. Pred začetkom razgovora je bilo zgolj pavšalno pojasnjeno, kaj za stranki pomeni razgovor, ne da bi bilo pojasnjeno tudi pravno stališče, da v kolikor se zadeva ne reši na centru, se šteje, da se svetovalnega razgovora stranki nista udeležili. To je nesprejemljivo, kakor je nesprejemljivo, da je bila tožba vložena že v letu 2015, potem pa so jo samovoljno vpisali kot novo tožbo brez kakršne koli podlage. Kršijo se vsa pravila zdravega razuma. Sodišče je nekorektno zaključilo, da nista želela sodelovati na svetovalnem razgovoru. Edini pravilen zaključek je ta, da se na svetovalnem razgovoru niso uspeli dogovoriti in je treba zadevo nadaljevati po sodni poti. Določilo 416. člena ZPP ne določa posledic, če se stranki odzoveta vabilu na svetovalni razgovor in se ga udeležita, a ne skleneta dogovora. S centrom za socialno delo bi želela sodelovati, če ne bi bil prisoten sum pristranskosti in nezaupanja do centra.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na določilo 416. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem pošlje sodišče tožbo za razvezo zakonske zveze, še preden jo vroči tožencu, organu, pristojnemu za socialne zadeve, da ta opravi svetovalni razgovor. Če organ, pristojen za socialne zadeve, obvesti sodišče, da zakonec, ki je vložil tožbo za razvezo zakonske zveze, ni prišel na svetovalni razgovor, še šteje, da je tožba umaknjena; sicer pa sodišče nadaljuje postopek, ko dobi poročilo organa pristojnega za socialne zadeve o svetovalnem razgovoru.

6. Pritožnica v pritožbi pravilno opozarja, da sta se oba zakonca svetovalnega razgovora udeležila. To je razvidno iz zapisnika, ki je bil sestavljen na centru za socialno delo 14. 6. 2017 in se v spisu nahaja na list. št. 24. Oba zakonca sta na svetovalnem razgovoru izjavila, da želita, da se zakonski spor in spor iz razmerij med starši in otroki uredi na sodišču. Zato je nepravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da se pravdni stranki svetovalnega razgovora pred pristojnim CSD nista udeležili.

7. Iz podatkov spisa izhaja tudi, da je sodišče po prejemu zapisnika center za socialno delo pozvalo na predložitev mnenja. Tega strokovni sodelavec centra sestavi na podlagi zapisnika o svetovalnem razgovoru (6. in 7. člen Pravilnika o postopku in vsebini izvajanja svetovalnega razgovora). CSD X je na zaprosilo sodišča 9. 8. 2017 sodišču poslal mnenje. Iz mnenja izhaja, da sta oba starša primerna in imata vse kapacitete za nadaljnjo varstvo in vzgojo mladoletnih otrok in da zaradi bivanja strank na istem naslovu ne vidijo ovir pri določanju stikov (mnenje na list. št. 33 spisa).

8. Glede na to, da sta se pravdni stranki vabilu centra za socialno delo na svetovalni razgovor odzvali in sta se svetovalnega razgovora udeležili in da je bilo na podlagi zapisnika o svetovalnem razgovoru sestavljeno (celo) poročilo centra, je napačen zaključek prvostopenjskega sodišča, da se zaradi nesodelovanja strank na svetovalnem razgovoru šteje, da se tožeča stranka ni udeležila svetovalnega razgovora, kar ima za posledico domnevo o umiku tožbe in ustavitev postopka (416. člen ZPP).

9. Iz določila 416. člena ZPP izhaja, da se morata zakonca svetovalnega razgovora udeležiti1. Iz citiranega določila ne izhaja, da morata zakonca na svetovalnem razgovoru aktivno sodelovati, kot citirano določilo zmotno tolmači prvostopenjsko sodišče. Svetovalni razgovor je namreč priložnost, ko lahko zakonca ob sodelovanju nevtralne osebe razpravljata o težavah in se poučita tudi o možnih izhodih iz njih. Je tudi priložnost, ko se lahko pretehtajo različne možnosti glede položaja skupnih otrok po razvezi2. 10. V obravnavanem primeru stranki ocenjujeta, da oseba centra za socialno delo, ki naj bi z njima razpravljala o težavah in možnih izhodih iz njih, ni nevtralna. Še več, dvomita v nepristranskost centra za socialno delo ter predlagata, naj o zadevi odloči sodišče, kar je njuna pravica, ki se jima ne sme odvzeti3. 11. Pritožbeno sodišče ob koncu še dodaja, da je bila tožba za razvezo, dodelitev otrok in plačevanje preživnine vložena septembra 2016. Dolgotrajno vodenje postopka je povzročilo, da bo ena od mladoletnih hčera pravdnih strank najverjetneje postala polnoletna še pred dokončanjem postopka. Ker so postopki za razvezo zakonske zveze, dodelitev otrok in plačilo preživnine prednostne narave, je prav, da se zadeva čim prej obravnava in tudi konča. 12. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje (3. točka 365. člena ZPP).

1 Razen v naslednjih primerih: če je eden o zakoncih duševno bolan ali nesposoben za razsojanje; če živi en zakonec ali če živita oba zakonca v tujini; če se zahteva razveza zakonske zveze zato, ker je en zakonec pogrešan; če zakonca v družinski skupnosti nimata otrok, nad katerimi imata roditeljsko pravico. 2 Vesna Rijavec v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 637, GV Založba, Ljubljana, 2009. 3 Poleg tega bi morala po stališču, ki ga je zavzelo prvostopenjsko sodišče, na razgovoru aktivno sodelovati oba zakonca, posledice neaktivne udeležbe pa bi zadele le enega od njiju, to je tistega, ki je vložil tožbo. Navedeno lahko pripelje do paradoksne situacije, kot tožnik aktivno sodeluje na svetovalnem razgovoru, nasprotna stranka, ki nasprotuje razvezi, pa ne, kar bi zaradi nesodelovanja strank, ki bi ga povzročila le ena od njiju, povzročilo umik tožbe.